SREDA 15. 11. ob 19h

DRUGA STRAN UPANJA
Toivon tuolla puolen / 98 min / Finska / 2017
Režija in scenarij: Aki Kaurismäki
Žanr: komična drama

Sirski begunec Khaled, skrit med tovori premoga, prispe v helsinško pristanišče. A na Finskem, kjer bi rad zaprosil za azil, nemudoma trči ob neprepusten birokratski zid. Zbegan in obupan pobegne iz zbirnega centra in se poda na ulice Helsinkov, kjer spozna zagrenjenega Wikströma. Nekdanji prodajalec srajc je pred kratkim zapustil zapito ženo, da bi odprl svojo restavracijo in kot samski moški zaživel na novo. Skupaj se lotita krmarjenja med čermi teh novih, neznanih in pogosto zagonetnih svetov.
Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu.

PORTRET AVTORJA
Aki Kaurismäki (rojen leta 1957 v Orimattili na Finskem), veliko avtorsko ime evropskega filma, si je v mladosti želel postati pisatelj, na poti k filmski režiji pa je preizkusil številne druge poklice – kariero poštarja, pomivalca posode, filmskega kritika in predvsem scenarista. Filmski scenarist je še danes, a je do leta 1983, ko je posnel adaptacijo Zločina in kazni (Rikos ja rangaistus, 1983) Dostojevskega, nastopal predvsem kot producent, scenarist in igralec v filmih starejšega brata Mike. Celovečernemu prvencu je sledila vrsta izrazito avtorskih filmov, polnih Kaurismäkijevega značilnega humorja in poetike, med drugim: kultni film ceste Leningrajski kavboji gredo v Ameriko (Leningrad Cowboys Go America, 1989), Boemsko življenje (La vie de bohème, 1992), poklon nememu filmu Juha (1999) in Luči v temi (Laitakaupungin valot). Njegovi filmi žanjejo uspehe na številnih mednarodnih festivalih, največji kritiški uspeh pa mu je prinesel Mož brez preteklosti (Mies vailla menneisyyttä, 2002), za katerega je leta 2002 prejel veliko nagrado žirije v Cannesu. Proletarska pravljica Le Havre (2011) mu je na festivalu v Cannesu prinesla nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI. Po tem filmu se velikan finske kinematografije v svojem značilnem absurdno-komičnem slogu znova vrača k aktualni evropski tematiki imigracije z najnovejšim filmom, berlinskim nagrajencem Druga stran upanja.

KRITIKE
»Tokrat so vse misli veteranskega filmarja usmerjene v evropsko begunsko krizo. Kaurismäki na svoj idiosinkratičen način to vročo tematiko načne z vprašanjem: zakaj bi sploh kdo hotel priti v to grozno, zastarelo Finsko? /…/ To je globoko človečen film in hkrati skromno, skoraj neopazno za počit smešen.«
- Dave Calhoun, Time Out London

»Še ena porcija poetičnega realizma v režiji mojstra kronista marginaliziranih glasov.«
- Patrick Gamble, CineVue

»Aki Kaurismäki je posnel svojo različico filma Jima Jarmuscha iz 90. let, toda tematika pod površjem njegove hermetične ekscentričnosti bi ne mogla biti bolj aktualna.«
- Owen Gleiberman, Variety

»Čeprav film prikazuje svet, ki se le redko oddalji od krute realnosti, po zaslugi svojega prebrisanega humorja ves čas ohranja vedrino. Ta humor napaja zlasti Kaurismäkijeve obešenjaške dialoge, ki jih s hladnokrvno samozavestjo uprizarja sijajna igralska zasedba.«
- David Rooney, The Hollywood Reporter

»Druga stran upanja je eden najbolj sodobnih in življenjskih filmov, kar jih boste letos videli, hkrati pa eden najbolj smešnih in najbolj klasično filmskih (da o njegovi lepoti sploh ne govorim).«
- Rory O'Connor, The Film Stage

IZ PRVE ROKE
»Film nima tako velikega vpliva, da bi množično spreminjal mnenja, toda moja iskrena namera je bila v poskusu privesti tiste, ki si ga ogledajo, k razumevanju, da smo vsi enaki, da smo vsi ljudje. In če je danes begunec 'on' ali 'ona', si lahko jutri begunec ti ali jaz. /…/ V Evropi smo v teku zadnjega stoletja razvili neko obliko demokratične ureditve. Zdaj pa smo imeli eno težko leto in čez deset let bo vse razpadlo, ker smo tako slabi. Sredi prejšnjega stoletja je bilo v Evropi 60 milijonov beguncev, tako kot danes. Takrat smo jim pomagali, zdaj pa so sovražniki. Kje, hudiča, je naš humanizem? Če ne bomo človečni do svojih prijateljev, tudi sami ne bomo preživeli. Celo ne smemo preživeti – kdo pa smo, če nismo ljudje? /…/ Svojih igralcev nočem preveč premikati in jih tudi prosim, naj z rokami ne krilijo kot mlini na veter. Izbiram jih, seveda, zaradi njihovih privlačnih obrazov – in igralskega talenta. Igralci naj igrajo; kamera je bodisi njihov sovražnik ali pa prijatelj. Če znaš igrati, je tvoj prijatelj. Če ne znaš, pa ni.«
- Aki Kaurismäki, režiser in scenarist

---

---

---

DRUGA STRAN UPANJADogodki danesDogodki ta mesecMinuli dogodkiDodaj dogodek

Morda vas zanima tudi