Sobota 23.december ob 19h

NEBO NAD BERLINOM
Der Himmel über Berlin / Zahodna Nemčija, Francija / 1987 / 128 min

Režija: Wim Wenders
Scenarij: Peter Handke, Richard Reitinger
Igrajo: Bruno Ganz, Solveig Dommartin, Otto Sander, Curt Bois, Peter Falk, Hans Martin Stier, Elmar Wilms, Sigurd Rachman, Beatrice Manowski, Lajos Kovács

FANTAZIJSKA DRAMA

Na strehah visoko nad Berlinom so angeli, nevidna in sočutna bitja, ki slišijo najbolj skrite misli običajnih ljudi. Tudi Damiel (Bruno Ganz) in Cassiel prisluškujeta bolečinam in bojaznim smrtnikov. A ko se Damiel zaljubi v prelepo cirkuško artistko Marion, se sklene odreči svoji nesmrtnosti in postati človek. Skozi preobrazbo ga vodi Peter Falk, ki v filmu odigra samega sebe.
Hipnotična simfonija velemesta in melanholična elegija za Berlinom na predvečer padca zidu predstavlja režiserjevo vrnitev v domovino, saj gre za Wendersov prvi nemški film po osmih letih v Ameriki. Nebo nad Berlinom, navdihnjen z Rilkejevo poezijo, posvečen Ozuju, Truffautu in »drugim padlim angelom« ter posnet v omamni črno-beli in barvni fotografiji Henrija Alekana, je Wendersu prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1987.

»Nebo nad Berlinom je eden tistih filmov, ki so kritikom bojda všeč, ker so ezoterični in težki. ‘Nič se ne zgodi, pa film vseeno traja dve uri in v njem je veliko kompleksne simbolike,’ tarna spletni kritik Peter van der Linden. Morda se bo nekoč, ko bo čas dozorel, vrnil k filmu in sprevidel, da se v njem zgodijo neverjetne, osupljive reči ter da simbolika lahko učinkuje, samo če je očitna. Zame je film kot glasba ali slikarska krajina: v mojih mislih ustvari prazen prostor, v katerem lahko razmišljam o vprašanjih. Nekatera si zastavi film sam: ‘Zakaj sem jaz jaz in zakaj ne ti? Zakaj sem tu in zakaj ne tam? Kdaj se je začel čas in kje se konča prostor?’«
Roger Ebert (Chicago Sun-Times)

»Film o Padcu in Zidu, poln osupljivo hipnotičnih podob. /…/ Malo je filmov, ki so tako bogati, tako mikavni ali tako ambiciozni.«
Geoff Andrew (Time Out)