EKV tribute by Steiner // @Bunker Murska Sobota

Dogodek, ki smo ga poimenovali »BILO NEKAD U JUGOSLAVIJI« odpiramo s skupino, ki je po našem mišljenju, najboljše kar je kdaj koli ponudila, z vrhunskimi skupinami nabita, Jugoslovanska rock scena.

V hiši rock and rolla BUNKERJU se bo v soboto 16. 03. 2019 predstavila tribute skupna EKATARINA VELIKA ali EKV.

Pred 37 leti se je rodila skupina za katero je veljajo prepričanje, da jo čaka dolga in plodna prihodnost. EKV je preživela do leta 1994, ampak ljudje še dan danes obožujejo njihove pesmi, zato nikakor ne zamudite dogodka, na katerem se bomo skupaj spominjali teh uspešnic in se prepuščali yugo nostalgiji.

Ekatarina Velika ali kar kratko EKV je bila ena od najbolj poznanih in najuspešnejših rock skupin v tem delu Evrope. Svojo armado oboževalcev in simpatizerjev je skupina dobila v kratkem obdobju od leta 1982 pa do leta 1994, ko so po smrti frontmana Milana Mladenovića, prenehali delovati.

"EKV je umrla, da lahko živi večno," beremo enega izmed komentarjev pod YouTube posnetkom za Ti si sav moj bol, ene od največjih uspešnic kultne jugoslovanske skupine Ekatarina Velika.

Zgodba o EKV je zgodba o silovitem uspehu – in tragičnem koncu, tako simptomatičnem za območje nekdanje Jugoslavije.

"Od leta 1982 do leta 1994 je v Beogradu obstajala rockskupina Ekatarina Velika (sprva Katarina II.). Pet članov skupine je umrlo v obdobju med letoma 1992 in 2002. To je zgodba o njih … in nas." S temi besedami se začenja dokumentarni film Dušana Vesića Kao da je bilo nekad, posnet leta 2008 – šest let po tem, ko je umrla Margita Stefanović, še zadnja preživela ustanovna članica skupine.

A zgodba o EKV ni samo tragična - je hkrati zgodba o toplini in ljubezni, o drugačnosti in neprilagodljivosti, o velikih individualcih, ki so intenzivno živeli, za seboj pa jim je uspelo pustiti nekaj neprecenljivega - veliko pozitivne ustvarjalnosti, izvrstno, izvirno glasbo in poetična besedila, ki jih prepeva še današnja mladina, upajmo pa, da jih tudi razume. Dokaz, da je EKV presegel okvire "beograjskega" ali "srbskega" benda – EKV je bil vsejugoslovanski bend. Ekaterina Velika je združevala in bila nadpolitična. Apolitična. V svojih besedilih – če jih znate brati – so med vrsticami eksistencialističnega weltschmerza kritizirali prelivanje krvi in se nostalgično spominjali preteklosti. Ne, da bi bila preteklost za EKV srečna, a sedanjost je bila ubijajoča.
Razmere, v kateri so se v 80. znašli številni mladi srbski intelektualci in umetniki, najbolje opiše Savićeva: "Marsikdo si misli, da smo bili takrat srečni. Jaz sem bila srečna, ko sem našla enako nesrečne ljudi, kot sem bila sama."