PREDSTAVITEV KNJIGE DR. BOŠTJANA M. TURKA: VOJNA ZA MIR

Prijazno vabljeni na predstavitev knjige dr. Boštjana M. Turka, Vojna za mir. Muzej Špital v Gornji Radgoni v četrtek, 21. septembra 2023, ob 18. uri. Vstop prost!

Boštjan Marko Turk je profesor za francosko in frankofonske književnosti na Univerzi v Ljubljani. Doktoriral je na univerzi Sorbona. Bil je ustanovni član Mladih krščanskih demokratov (podmladek Krščanskih demokratov) pred padcem Berlinskega zidu, v času osamosvojitve pa njihov mednarodni tajnik ter podpredsednik. Med leti 1994 in 1997 je bil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov za Ljubljano.

Predaval je na tujih univerzah, tudi na Sorboni. Piše za domače in tuje medije. Svoja stališča nadalje pojasnjuje v televizijskih soočenjih oz. komentarjih, doma (Faktor, Nova 24 TV, Ura moči, Planet TV) in v tujini, predvsem na Hrvaškem . Na slovenski televiziji Exodus sodeluje pri pripravi in izvedbi intervjujev s pomembnimi francoskimi intelektualci.

Februarja leta 2020 je postal član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu, marca istega leta pa tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Tam je bil maja 2021 izvoljen za prodekana njenega prvega razreda, Humanistike.

***

Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo.

Vojna za mir prinaša tudi analizo dveh najbolj pogubnih ideologij, ki so prizadele zahodni svet tj. marksizma in Freudovih teorij. Kar se prvega tiče ugotavlja, da je marksizem prepleten z množico protislovij, ki presenečajo še toliko bolj po tem, da je v dvajsetem stoletju zaradi prav te ideologije prišlo do najbolj množičnih zločinov nad človeštvom. Kar se Freuda tiče pa knjiga ugotavlja, da so njegove »teorije« prispevale k demontaži največjega kar je premogel zahodni človek tj. njegove individualnosti. Tega, kar smo. Danes v Evropi in v Sloveniji živimo v času, ki najbolj zavrača svobodo in na slednji utemeljeno človekovo posamičnost. Čas, ki ga živimo je čas splošne in vse kakršne degradacije vrednot, to pa pomeni uničenje temeljev na katerih slonita tako Slovenija kot Evropa.

Knjiga kot kritično dobo izpostavlja obdobje Angele Merkel v katerem je prišlo do bistvene spremembe v vrednostnem sistemu zahodnjaka oziroma Evropejca. V tem smislu izpostavlja razliko med njo in med njenim predhodnikom kanclerjem Helmutom Kohlom. Dejstvo, ki ga vsak vidi je naslednje: v času ko je vladal Helmut Kohl so se dogajala velike spremembe znotraj Evrope, vključujoč Slovenijo. Tedaj smo dobili lastno državnost in vse vrednote, ki so z njo povezane.

Evropa je bila zgrajena na načelu, da so njeni ustanovni očetje (Schuman, Adenauer) zastopali obči interes. To pomeni interes skupnosti oziroma držav. Danes Bruselj ta interes zastopa v zelo dvomljivi meri, če lahko to tako imenujemo. Vse se je očitno prelilo v nekakšno meglo v kateri se več ne ve, kdo pije in kdo plača. Knjiga v svojih obširnih segmentih prinaša analizo razpada nekdanje Jugoslavije. V tem seveda ne ponuja nobene obvezujoče analogije za razumevanje tega kaj čaka Evropo, postavlja pa zelo nujno vprašanje kaj je pred nami. Besedilo nedvomno dokazuje, da je Putinova politika identična politiki Slobodana Miloševića, ki se je končala kot se je končala. Mnenje knjige seveda je, da tako Evropa kot Slovenija potrebujeta zelo radikalne spremembe v naslovu izvršne oblasti.