Zanimle me keri od kmečkih turizmov v Prlekiji je najbojši glede hrone pa pijače, se provi prova prleška pojedina pa prleška kaplica.
En sorodnik iz lublane bi rad nareda srečaje v prlekiji ki je iz totih krajof po rojstvi in me je pita keri kmečki turizem mu priporočan ka bi meli dobro hrono pa pijačo ka bi malo svojin pedošon iz lublane pa primorske pokoza prlekijo.
kokot je napisal/a: Zanimle me keri od kmečkih turizmov v Prlekiji je najbojši glede hrone pa pijače, se provi prova prleška pojedina pa prleška kaplica.
En sorodnik iz lublane bi rad nareda srečaje v prlekiji ki je iz totih krajof po rojstvi in me je pita keri kmečki turizem mu priporočan ka bi meli dobro hrono pa pijačo ka bi malo svojin pedošon iz lublane pa primorske pokoza prlekijo.
Se za odgovore v napre zahvaluvlem
Eden bi tüdi bija dober : Med jelšami v Morofcih blüzik Bioterm. Mojo dobro hrono, plac za zabovo, pa tüdi za spati in še kopleš se lehko, pa poleti prirejajo različne nekednevne tematske igre za deco.
Toplo bi ti priporoča, ka se son prepričaš o ponüdbi na kmečkih turizmih, turističnih kmetijah, ali kakorkoli se jin že provi. Atresa, pa reklame je gnesden ne žmetno nejti - vekši je problem je f ten, kakša je jihova ponüdba.
Na žalost je tak, ka veka večina totih ponüdnikof v naših krajih goston postreže s fčistar navodnoj industrijskoj hronoj... žüpa s pakla, plastični piščoki, dunejski šnicl, riž, šelota in krüh is Hofera....
Eni pač na žalost mislijo, ka je zadosta, či si priveže šürc okoli pojosa, po stenah znavesi eno por starin, ti pokože malo razmetanega pa spotretega cejaga okoli voglof, te pela f pivnico, ka vidiš kakše lepe cisterne mo notri namesto polovjokof in ti nazodjo hrono pa pijačo postreže po domajen (ka nen glih reka, ka ti na mizo nosijo lidje, keri o ten pojma nemajo). Večina se jih sicer potrüdi bor teko, ka kaše kvasenice nabovijo (eni jih celo sami spečejo), tü pa se po navodi fse fküper heja.
Jas kak gost v takšen lokali pričaküvlen dosti več. Še nejbole pa domočo hrono, kera je značilna za tote kraje. Kumi na čast bi se neše z loblane pela na dunejski šnicl f Prlekijo, či pa to lehko ge got dobi. Prepričani sen, ka lidje čokajo nekej našega - Prleškega.
To se zej čüje kak ena veka "antireklama". Gvišno bodo se nejšli takši, keri bodo čemerni na mene. Pa nič zato. Moj namen je bija, pokozati na napake, kere delajo po mojen mišleji. Mogoče pa bode jih toto sporočilo genolo in bodo se fseeno bor malo zamislili in tak zdignoli kvaliteto svoje in naše ponüdbe.
Seveda se nejdejo tüdi takši, keri se znojo iti turizma. Tü pa boš moga nastopiti ti, drogi "kokot" in poiskati tisto provo.
Kej se cen tiče, tü kakše bistvene razlike nega...
Želin ti, ka nejdeš provo stvor za tvojega sorodnika, tak ka bodo toti jegovi pedoši fsakšo leto radi prišli f Prlekijo.
Toplo bi ti priporoča, ka se son prepričaš o ponüdbi na kmečkih turizmih, turističnih kmetijah, ali kakorkoli se jin že provi. Atresa, pa reklame je gnesden ne žmetno nejti - vekši je problem je f ten, kakša je jihova ponüdba.
Na žalost je tak, ka veka večina totih ponüdnikof v naših krajih goston postreže s fčistar navodnoj industrijskoj hronoj... žüpa s pakla, plastični piščoki, dunejski šnicl, riž, šelota in krüh is Hofera....
Eni pač na žalost mislijo, ka je zadosta, či si priveže šürc okoli pojosa, po stenah znavesi eno por starin, ti pokože malo razmetanega pa spotretega cejaga okoli voglof, te pela f pivnico, ka vidiš kakše lepe cisterne mo notri namesto polovjokof in ti nazodjo hrono pa pijačo postreže po domajen (ka nen glih reka, ka ti na mizo nosijo lidje, keri o ten pojma nemajo). Večina se jih sicer potrüdi bor teko, ka kaše kvasenice nabovijo (eni jih celo sami spečejo), tü pa se po navodi fse fküper heja.
Jas kak gost v takšen lokali pričaküvlen dosti več. Še nejbole pa domočo hrono, kera je značilna za tote kraje. Kumi na čast bi se neše z loblane pela na dunejski šnicl f Prlekijo, či pa to lehko ge got dobi. Prepričani sen, ka lidje čokajo nekej našega - Prleškega.
To se zej čüje kak ena veka "antireklama". Gvišno bodo se nejšli takši, keri bodo čemerni na mene. Pa nič zato. Moj namen je bija, pokozati na napake, kere delajo po mojen mišleji. Mogoče pa bode jih toto sporočilo genolo in bodo se fseeno bor malo zamislili in tak zdignoli kvaliteto svoje in naše ponüdbe.
Seveda se nejdejo tüdi takši, keri se znojo iti turizma. Tü pa boš moga nastopiti ti, drogi "kokot" in poiskati tisto provo.
Kej se cen tiče, tü kakše bistvene razlike nega...
Želin ti, ka nejdeš provo stvor za tvojega sorodnika, tak ka bodo toti jegovi pedoši fsakšo leto radi prišli f Prlekijo.
--------------------------------------------------
Poslušej pepeka stori vuk ve kej je dobro pa kej plastika (umetno) .... prlekija ,,še mo,, natur zadeve iz storih dobrih cejtov samo odvisno na kera vrota boš potrko...
je dosti dobrih svari,fse je ne zanič kak sen preštja v komentari.Lepo bi bilo če bi dela fsakši tisto kej zno. Vudrihati preknoprek pa je ne nejbol vredik.
Resen je ne fsepofsodik fse slabo, pa tüdi ne fse originalno, se je gnešji den dostikrot teško napraviti kakše jedi po storen, pokozati kakšen stori običaj. Nega več lidi, ke bi to znali, pa tüdi stvari s kerimi bi človik to naprava.
Je pa resen ke so turisti ne več butlni, ke bi jih lehko petriga in naforba s kakšimi izmišlenimi stvarmi. Gnes je turist informeran o kraji in običaji kon gre. Je pa resen , ke fsoki ne pričaküvle originalnih storih jedi pa neke etnografije. So tüdi turisti, ke išejo sapo fol košto pa napol zapstuj prenočišče in so zlo nadovolni z vineršniclom pa rejzon in vinon, ke si imena ne zaslüži.
So pa tüdi rečmo Taljoni, ke do po celen sveti jeli jihovo pašto in bok nedaj, ka je nebi blo...
Son se ravnon po pravili da jen jedi tistega kraja ali držove kon gren, zato sen že ja kobilce, pa ščurke, podgano, kače...
Zato provin, če te tisti, ke te gosti postreže s tistin ke mo, sen zlo zadovolen.
Ka nede pomote...
...jas sen ne napisa in tüdi ne mislin, ka so fsi kmečki turizmi f Prlekiji slabi. So tüdi takši, keri se resen potrüdijo in se tüdi znojo iti turizma.
Je pa resen, ka jih je na žalost premalo.
Ne vidi se mi pošteno omenjati kakšega določenega kmečkega turizma in ga priporočati kak nejbojšega, ker bi lehko tüdi kumi krivico naprava. Kak sen že napisa, se do f Prlekiji nejti tüdi kej provega, samo moreš pač vün prebrati (pa ne na osnovi reklame, pač pa lostnih iskušenj).
Jas bi na tvojen mesti vzeja por naslovof, se zapela na lico mesta in reka, kej čen meti, pa seveda to tüdi kuša. Edino tak lehko račüniš, ka neš nazodjo meja dugega nosa pred pedoši, kere boš povobja na kmečki turizen.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
kokot petek, 11. junij 2010 ob 13:02
Zanimle me keri od kmečkih turizmov v Prlekiji je najbojši glede hrone pa pijače, se provi prova prleška pojedina pa prleška kaplica.
En sorodnik iz lublane bi rad nareda srečaje v prlekiji ki je iz totih krajof po rojstvi in me je pita keri kmečki turizem mu priporočan ka bi meli dobro hrono pa pijačo ka bi malo svojin pedošon iz lublane pa primorske pokoza prlekijo.
Se za odgovore v napre zahvaluvlem
erof petek, 11. junij 2010 ob 13:38
www.belec-unikat.si
Naslovi okolice ljutomera
TUNČEK petek, 11. junij 2010 ob 13:45
kokot je napisal/a:
Zanimle me keri od kmečkih turizmov v Prlekiji je najbojši glede hrone pa pijače, se provi prova prleška pojedina pa prleška kaplica.
En sorodnik iz lublane bi rad nareda srečaje v prlekiji ki je iz totih krajof po rojstvi in me je pita keri kmečki turizem mu priporočan ka bi meli dobro hrono pa pijačo ka bi malo svojin pedošon iz lublane pa primorske pokoza prlekijo.
Se za odgovore v napre zahvaluvlem
Eden bi tüdi bija dober : Med jelšami v Morofcih blüzik Bioterm. Mojo dobro hrono, plac za zabovo, pa tüdi za spati in še kopleš se lehko, pa poleti prirejajo različne nekednevne tematske igre za deco.
MHA petek, 11. junij 2010 ob 15:09
Jas sen ze nazodjo bija pri Beleci, jesti je blo v nulo! Pa še lep razgled je z brega.
kokot petek, 11. junij 2010 ob 17:14
kak so pa kaj cene na kmečkih turzmi
Pepek z brega petek, 11. junij 2010 ob 20:36
Toplo bi ti priporoča, ka se son prepričaš o ponüdbi na kmečkih turizmih, turističnih kmetijah, ali kakorkoli se jin že provi. Atresa, pa reklame je gnesden ne žmetno nejti - vekši je problem je f ten, kakša je jihova ponüdba.
Na žalost je tak, ka veka večina totih ponüdnikof v naših krajih goston postreže s fčistar navodnoj industrijskoj hronoj... žüpa s pakla, plastični piščoki, dunejski šnicl, riž, šelota in krüh is Hofera....
Eni pač na žalost mislijo, ka je zadosta, či si priveže šürc okoli pojosa, po stenah znavesi eno por starin, ti pokože malo razmetanega pa spotretega cejaga okoli voglof, te pela f pivnico, ka vidiš kakše lepe cisterne mo notri namesto polovjokof in ti nazodjo hrono pa pijačo postreže po domajen (ka nen glih reka, ka ti na mizo nosijo lidje, keri o ten pojma nemajo). Večina se jih sicer potrüdi bor teko, ka kaše kvasenice nabovijo (eni jih celo sami spečejo), tü pa se po navodi fse fküper heja.
Jas kak gost v takšen lokali pričaküvlen dosti več. Še nejbole pa domočo hrono, kera je značilna za tote kraje. Kumi na čast bi se neše z loblane pela na dunejski šnicl f Prlekijo, či pa to lehko ge got dobi. Prepričani sen, ka lidje čokajo nekej našega - Prleškega.
To se zej čüje kak ena veka "antireklama". Gvišno bodo se nejšli takši, keri bodo čemerni na mene. Pa nič zato. Moj namen je bija, pokozati na napake, kere delajo po mojen mišleji. Mogoče pa bode jih toto sporočilo genolo in bodo se fseeno bor malo zamislili in tak zdignoli kvaliteto svoje in naše ponüdbe.
Seveda se nejdejo tüdi takši, keri se znojo iti turizma. Tü pa boš moga nastopiti ti, drogi "kokot" in poiskati tisto provo.
Kej se cen tiče, tü kakše bistvene razlike nega...
Želin ti, ka nejdeš provo stvor za tvojega sorodnika, tak ka bodo toti jegovi pedoši fsakšo leto radi prišli f Prlekijo.
erof petek, 11. junij 2010 ob 23:24
Pepek z brega je napisal/a:
Toplo bi ti priporoča, ka se son prepričaš o ponüdbi na kmečkih turizmih, turističnih kmetijah, ali kakorkoli se jin že provi. Atresa, pa reklame je gnesden ne žmetno nejti - vekši je problem je f ten, kakša je jihova ponüdba.
Na žalost je tak, ka veka večina totih ponüdnikof v naših krajih goston postreže s fčistar navodnoj industrijskoj hronoj... žüpa s pakla, plastični piščoki, dunejski šnicl, riž, šelota in krüh is Hofera....
Eni pač na žalost mislijo, ka je zadosta, či si priveže šürc okoli pojosa, po stenah znavesi eno por starin, ti pokože malo razmetanega pa spotretega cejaga okoli voglof, te pela f pivnico, ka vidiš kakše lepe cisterne mo notri namesto polovjokof in ti nazodjo hrono pa pijačo postreže po domajen (ka nen glih reka, ka ti na mizo nosijo lidje, keri o ten pojma nemajo). Večina se jih sicer potrüdi bor teko, ka kaše kvasenice nabovijo (eni jih celo sami spečejo), tü pa se po navodi fse fküper heja.
Jas kak gost v takšen lokali pričaküvlen dosti več. Še nejbole pa domočo hrono, kera je značilna za tote kraje. Kumi na čast bi se neše z loblane pela na dunejski šnicl f Prlekijo, či pa to lehko ge got dobi. Prepričani sen, ka lidje čokajo nekej našega - Prleškega.
To se zej čüje kak ena veka "antireklama". Gvišno bodo se nejšli takši, keri bodo čemerni na mene. Pa nič zato. Moj namen je bija, pokozati na napake, kere delajo po mojen mišleji. Mogoče pa bode jih toto sporočilo genolo in bodo se fseeno bor malo zamislili in tak zdignoli kvaliteto svoje in naše ponüdbe.
Seveda se nejdejo tüdi takši, keri se znojo iti turizma. Tü pa boš moga nastopiti ti, drogi "kokot" in poiskati tisto provo.
Kej se cen tiče, tü kakše bistvene razlike nega...
Želin ti, ka nejdeš provo stvor za tvojega sorodnika, tak ka bodo toti jegovi pedoši fsakšo leto radi prišli f Prlekijo.
--------------------------------------------------
Poslušej pepeka stori vuk ve kej je dobro pa kej plastika (umetno) .... prlekija ,,še mo,, natur zadeve iz storih dobrih cejtov samo odvisno na kera vrota boš potrko...
MILAN petek, 11. junij 2010 ob 23:42
TUNČEK sobota, 12. junij 2010 ob 00:29
Resen je ne fsepofsodik fse slabo, pa tüdi ne fse originalno, se je gnešji den dostikrot teško napraviti kakše jedi po storen, pokozati kakšen stori običaj. Nega več lidi, ke bi to znali, pa tüdi stvari s kerimi bi človik to naprava.
Je pa resen ke so turisti ne več butlni, ke bi jih lehko petriga in naforba s kakšimi izmišlenimi stvarmi. Gnes je turist informeran o kraji in običaji kon gre. Je pa resen , ke fsoki ne pričaküvle originalnih storih jedi pa neke etnografije. So tüdi turisti, ke išejo sapo fol košto pa napol zapstuj prenočišče in so zlo nadovolni z vineršniclom pa rejzon in vinon, ke si imena ne zaslüži.
So pa tüdi rečmo Taljoni, ke do po celen sveti jeli jihovo pašto in bok nedaj, ka je nebi blo...
Son se ravnon po pravili da jen jedi tistega kraja ali držove kon gren, zato sen že ja kobilce, pa ščurke, podgano, kače...
Zato provin, če te tisti, ke te gosti postreže s tistin ke mo, sen zlo zadovolen.
Pepek z brega sobota, 12. junij 2010 ob 08:06
Ka nede pomote...
...jas sen ne napisa in tüdi ne mislin, ka so fsi kmečki turizmi f Prlekiji slabi. So tüdi takši, keri se resen potrüdijo in se tüdi znojo iti turizma.
Je pa resen, ka jih je na žalost premalo.
kokot sobota, 12. junij 2010 ob 10:34
Jaz bi prosa ka mi še napišete ime kmečkega turizma, recimo ti Pepek, šterega ti priporočaš
Pepek z brega sobota, 12. junij 2010 ob 11:05
Drogi Kokot, zej bon te venda razočara...
Ne vidi se mi pošteno omenjati kakšega določenega kmečkega turizma in ga priporočati kak nejbojšega, ker bi lehko tüdi kumi krivico naprava. Kak sen že napisa, se do f Prlekiji nejti tüdi kej provega, samo moreš pač vün prebrati (pa ne na osnovi reklame, pač pa lostnih iskušenj).
Jas bi na tvojen mesti vzeja por naslovof, se zapela na lico mesta in reka, kej čen meti, pa seveda to tüdi kuša. Edino tak lehko račüniš, ka neš nazodjo meja dugega nosa pred pedoši, kere boš povobja na kmečki turizen.