- svoboda govora Lehko gučiš kej češ, samo ne dugo, da ti gdo te neše stopi na rep. )
- odločaje večine V večini primerof odloča večina (nejvečkrot tak, kak jin naročijo tiglovni, ne po svoji vesti in pometi). Kerih je več, tisti pač odločajo v imeni volilcof, ki pa dostikrot mislijo fčistar drgačik, samo jin to nič ne pomoga. Kej so si zvolili, to mojo.
- upoštevaje mnenja posameznika Lehko poveš svojo mnenje o kakši stvori, samo te poslüšajo samo tisti, keri majo iste interese. Či maš srečo, ka pripodaš večinski politični opciji, pa či grejo tvoji predlogi fküper z jenoj strategijoj, te boš mogoče kej dosegna, drgačik pa si opleja.
- rešüvaje problemof z dogovoron O fsen se lehko pogojaš z oblastjoj, samo navodno nič ne pomoga, da majo pač oni škorje pa plotno v rokah.
- vlodaje po voli in v imeni volilcof Na oblosti so politiki, ki volilce nücajo samo na volitvah, potlan pa pozobijo na je. Obečajo fsega zlodjo, dere pa so ednok tan, te pa delajo fčistar po svojen, dostikrot proti voli tistih, od kerih so se dali to postaviti.
Imamo različne ravni demokracije, tako tiste, ki 'majo samo nekaj t.i. sestavin demokracije (npr. kot demokratično sestavino imajo zgolj volitve, medtem, ko se dogajajo stalne kršitve človekovih pravic-seveda temu težko rečemo demokracija), ter seveda te t.i. demokracije zahodno-evropskega tipa, kjer naj bi zraven splošnih, enakopravnih ter periodičnih volitev bilo prisotno tudi spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, ravnotežje vseh treh vej oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna), omejitev oblasti, ter ostale demokratične institucije...Ne bom zdaj tu naštevala vsega.
Seveda ima vsak človek drugačen pogled na to, kaj je demokratično, ampak določeni vzorci, ki naj ne bi bili kršeni, pač veljajo v 21. stoletju.
Vsekakor pa moram povedati, da to, da je v ustavi določeno, da je neka država demokratična, ne pomeni nič. Potrebno je upoštevati še kake "prikrite" dokaze, ki bi nas pripeljali do drugačnega mnenja.
Skratka, eno je teorija, drugo praksa...oz. dejstva.
Morate vedeti, da si še politologi na svetovni ravni niso enotni kaj je demokracija. Demokracija je oblast iz ljudstva, oblast ljudtva in oblast za ljudtvo. Izvira iz ljudtva, pripada ljudtvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo.
Robert Dahl je demokracijo opredelil nekako tako... Zmožnost onlasti, da v okviru politične enakosti trajno ustrežejo prioritetnim zahtevkom državljanov. Torej, demokracija je da oblast uveljavlja glavne zahteve ljudstva!
Recimo je še menil, da so naloge oblasti v demokraciji, da zagotavljajo ljudem:
1. izoblikovanje lastne prioritete
2. predstavljanje prioritet drugim ljudem in vladi
3. vsem enak vpliv na delovanje ljudi,
da se pa to lahko uveljavi, je potrebnih OSEM TEMELJNIH ZAGOTOVIL (katerih se še vedno ne upošteva!):
1. Svoboda do ustanavljanja organizacij in združenj
2. svoboda GOVORA, TISKA
3. volilna pravica
4. svobodne in poštene volitve
5. pravica biti izvoljen na politične funkcije
6. pravica do tekmovanja za podporo in glasove
7. alternativni viri informacij
8. institucije zaradi katerih je vlada odvisna od glasovanja in drugih oblik izražanja.
Zej bota vija toto demokracijo pomalen tak daleč pritirala, kak naši politiki.
Dosti guči - malo, še bojše nič ne pove - či pa že kej popveš, pa pove tak, ka te nede niše razmija!
To, ka bi nej bila demokracija oblost lüdstva, iz lüdstva, za lüdstvo je zdrži samo na paperi.
OBLOST LÜDSTVA
Keri politik pa je lüdstvo že gdo kej pita? (Či pa že je, so potlan stvor tak dugo obračali pa prevračali, ka je nazodjo bilo tak, kak so si oni zamislili - spotmo se na referendume)
OBLOST IZ LÜDSTVA
Še fsi so prišli na oblost iz politike, nobeden iz lüdstva (Krambergerof Ivek bi mogoče bija prvi, pa so ga pret strelili).
OBLOST ZA LÜDSTVO
Zakej pa si te tota oblost zmišlovle dvojne zokone? (še f penzijo gremo pod različnimi pogoji, ne ka bi živeli pa delali pod istimi) Vsi tisti zokoni, keri pa nan prepovedüjejo to pa ovo, pa itaki samo za LÜDSTVO valojo, za NADlidi (politično elito) pa ne valojo.
Lilly je napisal/a: Če se gremo "copy-paste" varianto, potem John Locke citira Roberta Dahla, in sicer knjigo On Democracy. (avtorske pravice!!)
Ker pa se tu ne gremo tega, bi lahko tudi kaj svojega omenili. Glavca dela...ali?
Če misliš, da sem to napisa direkt iz glave? Priznam, da sem prepisal iz knjige, a meni se je pač to zdel zanimiv pogled na demokracijo, zato sem ga pač tu napisal, če že teče debata o tem. Ni se treba razburjati...
To, da se ti ideali ne upoštevajo v realnosti pa je meni čist jasno. Nekaj so ideali, nekaj pa je dejansko stanje... Nevem, pač sem napisal en zanimiv vidik, vi pa teorijo že takoj primerjate z realnostjo. Na žalost še ne živimo v svetu, kjer bi oblasti bil bolj pomemben položaj ljudstva, kot pa kapital. LP...
Saj se sploh noben ne razburja. Tudi nič nimam proti prepisovanju. Ampak ne zdi se mi pa pošteno, da se zraven ne napiše, od kod je vzeto, oz. vir besedila. Samo v tem je "štos".
Pa bdw., vsi vemo, da je teorija eno, praksa drugo. Prav tako noben ni dobesedno podajal tega teoretičnega besedila kot "strateški plan" v realnosti. Mogoče si malo narobe razumel, ali slabo prebral.
Nejbojše je Pepek napisa
Tak tisto ko je prvo obrazložjo kej je demokracija, tak zej drgoč, don mu praf
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Zvončica sobota, 5. avgust 2006 ob 00:22
Kak razmite največkrot povedano besedo DEMOKRACIJA (ameriška, evropska, naša)?
Pepek z brega sobota, 5. avgust 2006 ob 11:41
DEMOKRACIJA:
- svoboda govora Lehko gučiš kej češ, samo ne dugo, da ti gdo te neše stopi na rep. )
- odločaje večine V večini primerof odloča večina (nejvečkrot tak, kak jin naročijo tiglovni, ne po svoji vesti in pometi). Kerih je več, tisti pač odločajo v imeni volilcof, ki pa dostikrot mislijo fčistar drgačik, samo jin to nič ne pomoga. Kej so si zvolili, to mojo.
- upoštevaje mnenja posameznika Lehko poveš svojo mnenje o kakši stvori, samo te poslüšajo samo tisti, keri majo iste interese. Či maš srečo, ka pripodaš večinski politični opciji, pa či grejo tvoji predlogi fküper z jenoj strategijoj, te boš mogoče kej dosegna, drgačik pa si opleja.
- rešüvaje problemof z dogovoron O fsen se lehko pogojaš z oblastjoj, samo navodno nič ne pomoga, da majo pač oni škorje pa plotno v rokah.
- vlodaje po voli in v imeni volilcof Na oblosti so politiki, ki volilce nücajo samo na volitvah, potlan pa pozobijo na je. Obečajo fsega zlodjo, dere pa so ednok tan, te pa delajo fčistar po svojen, dostikrot proti voli tistih, od kerih so se dali to postaviti.
MHA sobota, 5. avgust 2006 ob 11:55
Razmin tak kak je Pepek poveda.
Pepek z brega sobota, 5. avgust 2006 ob 12:01
Se provi, ka sma v večini. To pomeni, ka tak je, pa nikak drgačik - bor do tečas, dokič nede več ovih, keri drgačik mislijo.
Jernej ponedeljek, 7. avgust 2006 ob 19:10
Demokracija,Komunisem(Socialisem),Kapitalisem,Monarhija
Lidje so nikoli nej zadovolni!
Jernej četrtek, 10. avgust 2006 ob 20:12
To Demokracijo ka jo mamo tüdi dosti slabe strani ima!
Jernej četrtek, 10. avgust 2006 ob 20:24
Naja gli ka ot Demokracije pisemo..kerega te pa zupana volili?
Lilly sreda, 23. avgust 2006 ob 00:11
Imamo različne ravni demokracije, tako tiste, ki 'majo samo nekaj t.i. sestavin demokracije (npr. kot demokratično sestavino imajo zgolj volitve, medtem, ko se dogajajo stalne kršitve človekovih pravic-seveda temu težko rečemo demokracija), ter seveda te t.i. demokracije zahodno-evropskega tipa, kjer naj bi zraven splošnih, enakopravnih ter periodičnih volitev bilo prisotno tudi spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, ravnotežje vseh treh vej oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna), omejitev oblasti, ter ostale demokratične institucije...Ne bom zdaj tu naštevala vsega.
Seveda ima vsak človek drugačen pogled na to, kaj je demokratično, ampak določeni vzorci, ki naj ne bi bili kršeni, pač veljajo v 21. stoletju.
Vsekakor pa moram povedati, da to, da je v ustavi določeno, da je neka država demokratična, ne pomeni nič. Potrebno je upoštevati še kake "prikrite" dokaze, ki bi nas pripeljali do drugačnega mnenja.
Skratka, eno je teorija, drugo praksa...oz. dejstva.
Dejan sreda, 23. avgust 2006 ob 01:15
Nešče pa se razmi na to
Lilly sreda, 23. avgust 2006 ob 11:25
hvala, hvala...bom se še kdaj potrudila
John Locke sreda, 23. avgust 2006 ob 18:34
Morate vedeti, da si še politologi na svetovni ravni niso enotni kaj je demokracija. Demokracija je oblast iz ljudstva, oblast ljudtva in oblast za ljudtvo. Izvira iz ljudtva, pripada ljudtvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo.
Robert Dahl je demokracijo opredelil nekako tako... Zmožnost onlasti, da v okviru politične enakosti trajno ustrežejo prioritetnim zahtevkom državljanov. Torej, demokracija je da oblast uveljavlja glavne zahteve ljudstva!
Recimo je še menil, da so naloge oblasti v demokraciji, da zagotavljajo ljudem:
1. izoblikovanje lastne prioritete
2. predstavljanje prioritet drugim ljudem in vladi
3. vsem enak vpliv na delovanje ljudi,
da se pa to lahko uveljavi, je potrebnih OSEM TEMELJNIH ZAGOTOVIL (katerih se še vedno ne upošteva!):
1. Svoboda do ustanavljanja organizacij in združenj
2. svoboda GOVORA, TISKA
3. volilna pravica
4. svobodne in poštene volitve
5. pravica biti izvoljen na politične funkcije
6. pravica do tekmovanja za podporo in glasove
7. alternativni viri informacij
8. institucije zaradi katerih je vlada odvisna od glasovanja in drugih oblik izražanja.
Lilly sreda, 23. avgust 2006 ob 19:36
Če se gremo "copy-paste" varianto, potem John Locke citira Roberta Dahla, in sicer knjigo On Democracy. (avtorske pravice!!)
Ker pa se tu ne gremo tega, bi lahko tudi kaj svojega omenili. Glavca dela...ali?
Dejan sreda, 23. avgust 2006 ob 23:42
Pje!
In kera držova na sveti je te nejbol demokratična?!
Pepek z brega sreda, 23. avgust 2006 ob 23:49
Zej bota vija toto demokracijo pomalen tak daleč pritirala, kak naši politiki.
Dosti guči - malo, še bojše nič ne pove - či pa že kej popveš, pa pove tak, ka te nede niše razmija!
To, ka bi nej bila demokracija oblost lüdstva, iz lüdstva, za lüdstvo je zdrži samo na paperi.
OBLOST LÜDSTVA
Keri politik pa je lüdstvo že gdo kej pita? (Či pa že je, so potlan stvor tak dugo obračali pa prevračali, ka je nazodjo bilo tak, kak so si oni zamislili - spotmo se na referendume)
OBLOST IZ LÜDSTVA
Še fsi so prišli na oblost iz politike, nobeden iz lüdstva (Krambergerof Ivek bi mogoče bija prvi, pa so ga pret strelili).
OBLOST ZA LÜDSTVO
Zakej pa si te tota oblost zmišlovle dvojne zokone? (še f penzijo gremo pod različnimi pogoji, ne ka bi živeli pa delali pod istimi) Vsi tisti zokoni, keri pa nan prepovedüjejo to pa ovo, pa itaki samo za LÜDSTVO valojo, za NADlidi (politično elito) pa ne valojo.
John Locke četrtek, 24. avgust 2006 ob 13:17
Lilly je napisal/a:
Če se gremo "copy-paste" varianto, potem John Locke citira Roberta Dahla, in sicer knjigo On Democracy. (avtorske pravice!!)
Ker pa se tu ne gremo tega, bi lahko tudi kaj svojega omenili. Glavca dela...ali?
Če misliš, da sem to napisa direkt iz glave? Priznam, da sem prepisal iz knjige, a meni se je pač to zdel zanimiv pogled na demokracijo, zato sem ga pač tu napisal, če že teče debata o tem. Ni se treba razburjati...
To, da se ti ideali ne upoštevajo v realnosti pa je meni čist jasno. Nekaj so ideali, nekaj pa je dejansko stanje... Nevem, pač sem napisal en zanimiv vidik, vi pa teorijo že takoj primerjate z realnostjo. Na žalost še ne živimo v svetu, kjer bi oblasti bil bolj pomemben položaj ljudstva, kot pa kapital. LP...
Nema veze četrtek, 24. avgust 2006 ob 15:43
Drugič zapiši svoj povzetek prebranega pa bo bolj zanimvo, kot citat iz knjige!!!
Lp
Lilly četrtek, 24. avgust 2006 ob 16:49
Saj se sploh noben ne razburja. Tudi nič nimam proti prepisovanju. Ampak ne zdi se mi pa pošteno, da se zraven ne napiše, od kod je vzeto, oz. vir besedila. Samo v tem je "štos".
Pa bdw., vsi vemo, da je teorija eno, praksa drugo. Prav tako noben ni dobesedno podajal tega teoretičnega besedila kot "strateški plan" v realnosti. Mogoče si malo narobe razumel, ali slabo prebral.
MHA petek, 25. avgust 2006 ob 14:29
Nejbojše je Pepek napisa
Tak tisto ko je prvo obrazložjo kej je demokracija, tak zej drgoč, don mu praf