Etno-kulturne popoldanske urice v DOSOR-ju

Literarna sekcija, ki deluje v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, pod vodstvom upokojene profesorice Bee Baboš Logar, je pripravila in izvedla pravi etno-kulturni popoldan v družbi s Tinetom Mlinaričem iz Ižakovec. Gre za 60-letnega etno-kulturnega aktivista, ki je po poklicu radiološki inženir, zaposlen v Splošni bolnišnici v Murski Soboti, a je kot član Društva slovenskih pisateljev bolj znan kot pesnik, esejist, publicist in urednik.

V svoji ustvarjalni knjižnici je zabeležil osem pesniških zbirk (1998: Dnika, 2002: Kana, 2005: Prebežniki, 2007: Zamenjave, 2012: Obiskovalci in 2014: Vretine dnik) ter pet pomembnejših esejev (1996: Ranljiva reka, 2000: Beli možje, 2009: Katedrale, 2011: Büjraši in 2011: Mlinarji), da je razgovor z njim in skupno razmišljanje ob tem za udeleženke in udeležence druženja bilo pravo doživetje. Kajti ob njegovem članstvu v Društvu slovenskih pisateljev lahko preberemo, »...da so njegova poezija in eseji (literarni spisi) s prisluškovanjem starosvetnosti in razsežnosti sveta ob reki Muri in alkimistično preoblikovanje sveta v besede, a publicistično pisanje na temo obča in duhovna ekologija vse bolj kot prevod simbolov v govorico sveta, teženje k vpletanju tosvetnega obraza samega sebe (samospoznavanja) in so-bivajočega...«

V domačih Ižakovcih, pravzaprav na tamkajšnjem Otoku ljubezni ob Muri, je Tine Mlinarič že dvajset let »gonilna sila« Büjraških dnevov«, prav tako pa ima doma tudi, kot sam pravi, ekološki vrtič. Zatorej je v esejih »Büjraši« in »Mlinarji« opisal težaško delo urejevalcev nabrežin reke Mure ter tamkajšnjih mlinarjev. V pogovoru o tem se je dotaknilo tudi ostalih del ob reki, kot sta to ribištvo in brodarstvo.

Mlinarstva in Prekmurja kot »dežele obilja« so se udeleženci srečanja spominjali tudi z Majdo Mlinarič, ženo Tineta Mlinariča, ki je s seboj prinesla domače koruzno pecivo z makom in orehi. Na zdravo prehrano pa je nanesla misel z vprašanji o domačem kruhu, piri, medu in mleku v vsakdanjih obrokih, kar je nekoč bilo pravzaprav skoraj vsak dan na domači mizi.