V Gornji Radgoni odprta Pomladni in sejem Green

V četrtek, 31. marca, je v Gornji Radgoni potekalo odprtje Pomladnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter Mednarodnega sejma trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN.

Prisotne je najprej nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Dejal je, da se gradbeništvo, ki je motor gospodarstva, vse od leta 2008 ne more pohvaliti s pozitivnimi trendi in nič bolje ne kaže tudi za leto 2016. Kljub slabemu stanju v tem sektorju pa Pomladni sejem, ki združuje gradbeništvo, komunalo, energetiko in obrt, ponuja optimizem in išče rešitve tudi v času krize. Bolj kot gradbena, komunalna in energetska podjetja so v ospredju obrtniki, ki v obrtni ulici ponujajo svoje izdelke, znanje in storitve s poudarkom na zaključnih delih v gradbeništvu, predvsem mladi lahko na sejmu spoznavajo obrtne poklice in dobijo koristne informacije, se sami v njih preizkusijo pa tudi tekmujejo.

Trajnostne tehnologije in zeleni življenjski slog, ki ga vzporedno predstavlja 3. sejem GREEN pa nakazuje smer razvoja,  ki bo jutri edini možen, če želi človeška civilizacija na tem planetu še nekaj časa živeti. Elektro mobilnost, avtomobil iz recikliranega materiala, naravni materiali in gradnja z naravnimi materiali, zdravilne sadike, ekološka semena, ekološki projekti in naravni parki so le nekateri deli pestre vsebine sejma GREEN.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je dejal, da se spomni časov, ko je bil med redkimi, ki so iskreno govorili o trajnostnem razvoju. Potem pa so to besedno zvezo ukradli politiki. Šele v zadnjem času dobiva trajnostni razvoj spet pravi pomen, saj ga vse bolj iskreno govorimo in mislimo vsi. Kajti le, če bomo živeli na sonaraven način, bodo lahko na tem planetu preživela vsa živa bitja, dokler nad njimi ne bo obupalo Sonce.

Branko Meh, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije je poudaril, da so sejmi kot je pričujoči, za obrtnike izjemnega pomena. Na njih se lahko srečujejo, izmenjujejo izkušnje, se seznanjajo z novostmi in kupčujejo. Poudaril je tudi pomen OZS kot organizacije, ki obrtnike povezuje, informira, izobražuje in jim svetuje. Hkrati pa je pomemben sogovornik vladi pri sprejemanju zakonodaje.

Aleš Cantarutti, državni sekretar v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je kot slavnostni govornik, med drugim dejal, da so časi za gradbeništvo zares težki, da pa se skupaj z gospodarstveniki tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo trudi obrniti razvojno krivuljo ponovno navzgor. Sodelovalo je pri ustanovitvi direktorata za lesarstvo, pripravi zakona o javnih naročilih, prizadeva si za gradnjo 2. tira in za 3. razvojno os. Področja, na katerih tečejo aktivnosti so tudi energetska obnova stavb, energetski projekti na spodnji in srednji Savi ter prizadevanja za odpravljanje administrativnih ovir. Nedavno je bil sprejet tudi medresorski načrt prehoda v zeleno gospodarstvo, pri katerem sodelujejo poleg njegovega še Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo. Pripravljena je tudi strategija pametne specializacije, ki v mnogočem vključuje tudi teme, ki se predstavljajo na sejmu. Pripravljenih je za 450 milijonov evrov sredstev za razpise, ki bodo stimulirali inovativnost predvsem malih in srednjih podjetij. Že v naslednjih nekaj tednih bo objavljenih 12 razpisov. Dejal je, da se ministrstvo prizadeva tudi za uresničenje načel krožnega gospodarstva.

Odprtje sejma se je zaključilo s podelitvijo Znaka kakovosti v graditeljstvu. Docentka dr. Marjana Šijanec Zavrl, članica uprave na Gradbenem inštitutu ZRMK, ga je skupaj z Alešem Cantaruttijem in Janezom Erjavcem podelila podjetju GRAS za izvedbo konstrukcijskih ojačitev na objektih kulturne dediščine in objektih s sestavinami kulturne dediščine.

Dogajanje se je nadaljevalo s skupnim ogledom sejma. Po njem so visoki gostje v sejemskem vrtu posadili gomoljike, s čemer so simbolno pokazali, da je lahko to ena od izvirnih možnosti za razvoj novih delovnih mest na podeželju. Sledil pa je še tradicionalni rez vinske sejemske trte, potomke stare trte iz Lenta, ob sejemskem Vinskem hramu.