V Puconcih so pele kose in srpi, saj so obudili staro kmečko žetveno opravilo
Kolo časa so zavrteli za nekaj let nazaj in prikazali ročno žetev rži
Žetev zlatega klasja v Puconcih
V deželi ob Muri je žetev zlatega pšeničnega klasa v polnem teku. Žetev pšenice namreč žanjejo kombajni in kmetje ter drugi pridelovalci pšenico odpeljejo na odkupna mesta, spet drugi pa jo shranijo za krmljenje živine ali za domače potrebe, saj pšenico odpeljejo v bližnji mlin, kjer jim iz krušnih žit mlinarji zmeljejo moko iz katere se lahko potem speče domači kruh in drugi krušni izdelki.
Da bi se nostalgija nekdanjega časa še ohranila za poznejše rodove se je
Turistično kulturno društvo Puconci, ob sodelovanju Eko šole Puconci v
nedeljo, 12. julija odločilo in na bližji 13 - arski njivi posejalo rž.
Sedaj, ko je čas žetve so pripravili etnološko prireditev »žetev zlatega
klasja na stari nekdanji način«. Tako so se žanjci in pobiralke
zlatega klasja zbrali navsezgodaj na njivi in začeli z ročno košnjo rži.
Še preden so se lotili košnje rži so si žanjci sklepali kose, da so
potem lažje vihteli ročne kose, ki so bile namenjene prav za to kmečko
opravilo.
Pred začetkom košnje je zbrane žanjce in pobiralke rži pozdravil gospodar njive Štefan Harkai in sicer v vlogi ravnatelja Osnovne šole Puconci, da so prišli pomagat pokosit njivo posejano z ržjo. V Puconcih so ob tej priložnosti kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki in podobni prizori na domala vsaki njivi, kjer je rasla pšenica ali rž, v tem delu Prekmurja, kjer si roko podajata Goričko in Ravensko v Krajinskem parku Goričko. Vsi, ki so se zbrali na žetvi so se za to opravilo primerno oblekli in od doma prinesli kmečko orodje s katerim so ročno želi rž. Delo jim je šlo kar lepo od rok, kajti za vsakim koscem je bila bralka, ki je pobirala klasje rži s srpom in dajala povresle, nato so možje vezali povresle z lesenim klinom, nato so snope zlagali v petke in nato v križe. Pokošeno njivo so z lesenimi grabljami pograbljali, otroci pa so na njivi pobirali rženo klasje in jih dajali v spletene košare, katero grablje niso našle.
Za Puconce je bil ta dan pravi žetveni praznik, kajti prireditev si je ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali delo in potek žetve rži. Brž, ko so žanjci in pobiralke in ostali udeleženci žetve v Puconcih ročno pokosili polovico njive so gospodinje na njivo na snope dale belo ponjavo in nanjo prinesle žetveno malico z jedmi, ki sodijo k takemu kmečkemu opravilu. Po napornem delu so vsi skupaj poskusili domače ocvirke, zaseko, domači vrtanek, črni kruh, različno meso, nekaj mlečnih jedi, kuhana jajca in zelenjavo. Vsi skupaj pa so si grla osvežili z rujno kapljico iz bližjih vinogradov.
Po opravljenem delu so se vsi skupaj še poveselili, kajti takih prizorov, ko se na njivi ob žetvi zbere pisana druščina koscev in pobiralk je vse manj in vse bolj tone v pozabo. Sedaj, ko so rž ročno pokosili in snope zložili v križe, se bo le-to nekaj tednov na njivi sušilo, nato pa bodo tam okoli 15. avgusta na njivi še prikazali mlatitev rži z mlatilnico in šele tedaj, ko bodo zmlatili zrnje, ga bodo potem posušili in zrnje zamenjali za moko, katero bodo potem porabili v šolski kuhinji za prehrano otrok, tudi za peko domačega rženega kruha. Morda pa bodo nekaj ržene slame namenili tudi za druge potrebe, saj naj bi v prihodnje z rženo slamo s pomočjo krovcev prikazali kako se izdelujejo ritovine za pokrivanje slamnatih streh, brunaric itd.
Pred začetkom košnje je zbrane žanjce in pobiralke rži pozdravil gospodar njive Štefan Harkai in sicer v vlogi ravnatelja Osnovne šole Puconci, da so prišli pomagat pokosit njivo posejano z ržjo. V Puconcih so ob tej priložnosti kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki in podobni prizori na domala vsaki njivi, kjer je rasla pšenica ali rž, v tem delu Prekmurja, kjer si roko podajata Goričko in Ravensko v Krajinskem parku Goričko. Vsi, ki so se zbrali na žetvi so se za to opravilo primerno oblekli in od doma prinesli kmečko orodje s katerim so ročno želi rž. Delo jim je šlo kar lepo od rok, kajti za vsakim koscem je bila bralka, ki je pobirala klasje rži s srpom in dajala povresle, nato so možje vezali povresle z lesenim klinom, nato so snope zlagali v petke in nato v križe. Pokošeno njivo so z lesenimi grabljami pograbljali, otroci pa so na njivi pobirali rženo klasje in jih dajali v spletene košare, katero grablje niso našle.
Za Puconce je bil ta dan pravi žetveni praznik, kajti prireditev si je ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali delo in potek žetve rži. Brž, ko so žanjci in pobiralke in ostali udeleženci žetve v Puconcih ročno pokosili polovico njive so gospodinje na njivo na snope dale belo ponjavo in nanjo prinesle žetveno malico z jedmi, ki sodijo k takemu kmečkemu opravilu. Po napornem delu so vsi skupaj poskusili domače ocvirke, zaseko, domači vrtanek, črni kruh, različno meso, nekaj mlečnih jedi, kuhana jajca in zelenjavo. Vsi skupaj pa so si grla osvežili z rujno kapljico iz bližjih vinogradov.
Po opravljenem delu so se vsi skupaj še poveselili, kajti takih prizorov, ko se na njivi ob žetvi zbere pisana druščina koscev in pobiralk je vse manj in vse bolj tone v pozabo. Sedaj, ko so rž ročno pokosili in snope zložili v križe, se bo le-to nekaj tednov na njivi sušilo, nato pa bodo tam okoli 15. avgusta na njivi še prikazali mlatitev rži z mlatilnico in šele tedaj, ko bodo zmlatili zrnje, ga bodo potem posušili in zrnje zamenjali za moko, katero bodo potem porabili v šolski kuhinji za prehrano otrok, tudi za peko domačega rženega kruha. Morda pa bodo nekaj ržene slame namenili tudi za druge potrebe, saj naj bi v prihodnje z rženo slamo s pomočjo krovcev prikazali kako se izdelujejo ritovine za pokrivanje slamnatih streh, brunaric itd.
