Pouk pričeli tudi novi srednješolci
Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru 650 dijakinj in dijakov
Prvi roditeljski sestanek za dijake 1. letnikov GFML, foto: GFML
V
dvorani Šic v Ljutomeru je zadnji dan v osmem mesecu, 31. avgusta,
nekaj minut po 17. uri ravnatelj Zvonko
Kustec pozdravil
starše bodočih dijakinj in dijakov prvih letnikov Gimnazije Franca
Miklošiča Ljutomer (program Gimnazija in program Predšolska
vzgoja) na prvem roditeljskem sestanku za šolsko leto 2016/2017.
Srednješolci
in njihovi starši so bili seznanjeni s šolskim koledarjem, hišnim
redom in drugimi pomembnimi informacijami glede šolanja na tej
vzgojno izobraževalni ustanovi. Po nagovoru ravnatelja in njegovih
najbližjih sodelavcev so se starši s svojimi otroki, skupaj z
razredniki, podali v razrede. Tam so se lahko med seboj spoznali,
prejeli pa tudi naročene učbenike in delovne zvezke ter potrdila o
šolanju.
Med skupno 650 dijakinjami in dijaki bo ob 60 zaposlenih v tem šolskem letu kar šest prvih letnikov, štirje oddelki programa Gimnazija (razredničarke Liljana Kosič, mag. Saša Pergar, Mojca Rižnar Nedeljko in Nina Črešnjevec) in dva oddelka programa Predšolska vzgoja (razredničarki Mojca Vizjak Horvat in Katja Peršak). Ob izredno lepem sprejemu naj po privolitvi razredničarke 1. c objavimo njen pozdrav bodočim dijakinjam in dijakom ter njihovim staršem, ko Mojca Rižnar Nedeljko pravi ob uvodu Katherine Sharp (»Nekoč v življenju boste odšli na potovanje. To bo najdaljše potovanje, na katero se boste kdaj odpravili. To je potovanje, ko boste našli sebe.«) naslednje:
»V času tega potovanja boste odrasli. Ali že čutite veter, ki vas žene ? Drage dijakinje, dragi dijaki ! Odprem vrata. Noter švigne čudovit gost, ki je prišel od daleč, v rokah nekaj prinaša: darove ur in trenutkov, dar zgodnjih juter in poznih večerov, skupne jeseni, zime, pomladi in poletja, nosi nesebičnost, prijateljstvo, zaupanje, nove in nove priložnosti, tolažbo, veselje, pogum in vztrajanje.
In sedaj se pozdravimo, poglejmo si v oči, začnimo se spoznavati. September, mesec novih začetkov in novih, ljubih spominov na stvari, ki se še niso nikoli zgodile, nam že mežika. Novo šolsko leto. Nov začetek na novi šoli. Novo življenjsko poglavje, ki čaka, da ga skupaj napišemo - vi kot dijakinje in dijaki prvega letnika ljutomerske gimnazije in jaz kot vaša razredničarka.
Pričenjate novo potovanje, bodite iskalci neznanega, sprašujte, iščite sveto v navadnem, čakajo vas lepe stvari, raziskujte. Nekatere resnice boste morali odkriti sami, krmarite po zvezdah, poiščite svojo in ji sledite. Namenjeni ste nekam, kjer še niste bili. A ne boste sami, če boste to želeli, nikoli ! Ne bojte se prositi za pomoč, skupaj bomo prižgali luč, ujeli plimo in zaplavali. Verjemite vase, uživajte na tem potovanju, uživajte na vseh postankih na naši skupni poti. To iskanje bo čudovito. Smiselno ! Toliko stvari bo, ki jih boste prvič videli in doživeli. Ne trepetajte v tem viharnem svetu. Ko se boste počutili prestrašene in šibke, obstanite in če boste zelo pri miru, boste morda začutili, da se je konica angelovega krila dotaknila vaše rame. Polomi so del življenjskega jedilnika in vi ne bodite tisti, ki bi kakšno jed izpustili. Najhujša stvar, ki se lahko zgodi v življenju, ni neuspeh, pač pa občutek in krivda, da nismo nikdar poskusili. Skozi meglo, ki se razpira tam, kjer se stikata dvom in upanje, boste zagledali cilj.
Pustolovščina ni vredna omembe, če v njej ni zmajev. Vaši zmaji bodo vaši strahovi pred spremembami, pred neuspehom, pred neznanim. Toda tako kot v najlepših starih pravljicah pa boste na koncu svojega raziskovanja - štiriletnega šolanja tukaj - srečno živeli do konca svojih dni. Skupaj bomo znali odpraviti tudi z zmaji, kajne ?
Zato pa še v prihodnjih dneh pojdite na sprehod v mesečini, pospravite kopalke, poiščite svoj najljubši pulover, oglejte si sončni zahod in se prijetno poslovite od poletja. Postavite si cilje in omejitve, veliko se smejte, pokažite svoje spoštovanje, prijateljstvo in ljubezen. Težav se lotite kot da gre za izzive, ne bojte se jih, ne zanikajte jih, tako jih boste lažje premagali. Temni dnevi se dogajajo vsem ljudem. Če se bodo zgrnili nad vas, prisluhnite, kako raste trava pod vašimi nogami, vdihnite vonj letnega časa, iztegnite roke in objemite tiste, ki jih imate radi. Bodite zadovoljni, bodite dobri drug do drugega, bodite pogumni !
Dobrodošli na ljutomerski gimnaziji, vaša razredničarka Mojca Rižnar Nedeljko.«
Med skupno 650 dijakinjami in dijaki bo ob 60 zaposlenih v tem šolskem letu kar šest prvih letnikov, štirje oddelki programa Gimnazija (razredničarke Liljana Kosič, mag. Saša Pergar, Mojca Rižnar Nedeljko in Nina Črešnjevec) in dva oddelka programa Predšolska vzgoja (razredničarki Mojca Vizjak Horvat in Katja Peršak). Ob izredno lepem sprejemu naj po privolitvi razredničarke 1. c objavimo njen pozdrav bodočim dijakinjam in dijakom ter njihovim staršem, ko Mojca Rižnar Nedeljko pravi ob uvodu Katherine Sharp (»Nekoč v življenju boste odšli na potovanje. To bo najdaljše potovanje, na katero se boste kdaj odpravili. To je potovanje, ko boste našli sebe.«) naslednje:
»V času tega potovanja boste odrasli. Ali že čutite veter, ki vas žene ? Drage dijakinje, dragi dijaki ! Odprem vrata. Noter švigne čudovit gost, ki je prišel od daleč, v rokah nekaj prinaša: darove ur in trenutkov, dar zgodnjih juter in poznih večerov, skupne jeseni, zime, pomladi in poletja, nosi nesebičnost, prijateljstvo, zaupanje, nove in nove priložnosti, tolažbo, veselje, pogum in vztrajanje.
In sedaj se pozdravimo, poglejmo si v oči, začnimo se spoznavati. September, mesec novih začetkov in novih, ljubih spominov na stvari, ki se še niso nikoli zgodile, nam že mežika. Novo šolsko leto. Nov začetek na novi šoli. Novo življenjsko poglavje, ki čaka, da ga skupaj napišemo - vi kot dijakinje in dijaki prvega letnika ljutomerske gimnazije in jaz kot vaša razredničarka.
Pričenjate novo potovanje, bodite iskalci neznanega, sprašujte, iščite sveto v navadnem, čakajo vas lepe stvari, raziskujte. Nekatere resnice boste morali odkriti sami, krmarite po zvezdah, poiščite svojo in ji sledite. Namenjeni ste nekam, kjer še niste bili. A ne boste sami, če boste to želeli, nikoli ! Ne bojte se prositi za pomoč, skupaj bomo prižgali luč, ujeli plimo in zaplavali. Verjemite vase, uživajte na tem potovanju, uživajte na vseh postankih na naši skupni poti. To iskanje bo čudovito. Smiselno ! Toliko stvari bo, ki jih boste prvič videli in doživeli. Ne trepetajte v tem viharnem svetu. Ko se boste počutili prestrašene in šibke, obstanite in če boste zelo pri miru, boste morda začutili, da se je konica angelovega krila dotaknila vaše rame. Polomi so del življenjskega jedilnika in vi ne bodite tisti, ki bi kakšno jed izpustili. Najhujša stvar, ki se lahko zgodi v življenju, ni neuspeh, pač pa občutek in krivda, da nismo nikdar poskusili. Skozi meglo, ki se razpira tam, kjer se stikata dvom in upanje, boste zagledali cilj.
Pustolovščina ni vredna omembe, če v njej ni zmajev. Vaši zmaji bodo vaši strahovi pred spremembami, pred neuspehom, pred neznanim. Toda tako kot v najlepših starih pravljicah pa boste na koncu svojega raziskovanja - štiriletnega šolanja tukaj - srečno živeli do konca svojih dni. Skupaj bomo znali odpraviti tudi z zmaji, kajne ?
Zato pa še v prihodnjih dneh pojdite na sprehod v mesečini, pospravite kopalke, poiščite svoj najljubši pulover, oglejte si sončni zahod in se prijetno poslovite od poletja. Postavite si cilje in omejitve, veliko se smejte, pokažite svoje spoštovanje, prijateljstvo in ljubezen. Težav se lotite kot da gre za izzive, ne bojte se jih, ne zanikajte jih, tako jih boste lažje premagali. Temni dnevi se dogajajo vsem ljudem. Če se bodo zgrnili nad vas, prisluhnite, kako raste trava pod vašimi nogami, vdihnite vonj letnega časa, iztegnite roke in objemite tiste, ki jih imate radi. Bodite zadovoljni, bodite dobri drug do drugega, bodite pogumni !
Dobrodošli na ljutomerski gimnaziji, vaša razredničarka Mojca Rižnar Nedeljko.«
