Tudi letos prižgite svečo manj
Lani je bilo na slovensko tržišče, po sedaj zbranih podatkih, danih približno 6.300 ton sveč
Sveče
Odpadne nagrobne sveče nastanejo po uporabi nagrobnih sveč in se uvrščajo med komunalne odpadke, ravnanje z njimi pa ureja Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Po koncu njene uporabe jo odvržemo v zabojnik za odpadne nagrobne sveče na ali ob pokopališču. Pri tem ni treba ločevati pokrovčka od ohišja. Če sveče ne uporabimo na pokopališču, jo lahko odnesemo tudi v zbirni center izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (komunalno podjetje).
Upravljavec pokopališča mora na pokopališču zagotoviti zadostno količino
zabojnikov primerne velikosti za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih
sveč. Prav tako mora zagotoviti, da so obiskovalci pokopališč obveščeni o
možnosti in obveznosti ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč.
Na trg danih približno 6.300 ton sveč
Odpadno nagrobno svečo sestavljajo: ohišje, ki je običajno iz plastike ali stekla, kovinski pokrovček, ostanek voska oz. parafina in elektronska komponenta, če je nagrobna sveča elektronska. Masa odpadne nagrobne sveče predstavlja približno 30 odstotkov mase nove (običajne) nagrobne sveče, saj ob uporabi nagrobne sveče večina voska zgori. Lani je bilo na slovensko tržišče, po sedaj zbranih podatkih, danih približno 6.300 ton, prevzetih pa nekaj manj kot dva tisoč in pol ton odpadnih nagrobnih sveč (do razlike v masi pride, saj sveče, ki so dane na trg, vključujejo vosek, prevzete sveče pa ne). Po podatkih Finančne uprave RS je ta količina v preteklih letih približno enaka.
Ravnanje z odpadnimi svečami je organizirano po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da morajo proizvajalci, pridobitelji (iz držav EU) in uvozniki (iz tretjih držav) za nagrobne sveče, ki jih dajejo na slovensko tržišče na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče, prav tako na svoje stroške, zagotoviti predelavo. Te obveznosti lahko izpolnjujejo individualno ali skupno v okviru skupnega načrta. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so v letu 2015 proizvajalci, pridobitelji in uvozniki izpolnjevali svoje obveznosti v enem od štirih skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Noben odpadek ni dober odpadek
Na pokopališčih zbrane odpadne nagrobne sveče prevzemajo izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov, ki jih oddajo zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč, ta jih nato odda predelovalcu. Zbrane odpadne nagrobne sveče se predelajo tako, da ima recikliranje – snovna predelava (npr. priprava plastičnega granulata kot surovina za proizvodnjo novih lončkov za nagrobne sveče) prednost pred energetsko predelavo (ob sosežigu oz. sežigu sproščena energija se porabi za npr. ogrevanje prostora).
Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. To zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad, saj pri kupovanju izdelkov običajno ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Ob tem je torej potrebno spodbujati ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko zmanjšujemo sami, zato tudi letos lahko prižgemo svečo manj.
Na trg danih približno 6.300 ton sveč
Odpadno nagrobno svečo sestavljajo: ohišje, ki je običajno iz plastike ali stekla, kovinski pokrovček, ostanek voska oz. parafina in elektronska komponenta, če je nagrobna sveča elektronska. Masa odpadne nagrobne sveče predstavlja približno 30 odstotkov mase nove (običajne) nagrobne sveče, saj ob uporabi nagrobne sveče večina voska zgori. Lani je bilo na slovensko tržišče, po sedaj zbranih podatkih, danih približno 6.300 ton, prevzetih pa nekaj manj kot dva tisoč in pol ton odpadnih nagrobnih sveč (do razlike v masi pride, saj sveče, ki so dane na trg, vključujejo vosek, prevzete sveče pa ne). Po podatkih Finančne uprave RS je ta količina v preteklih letih približno enaka.
Ravnanje z odpadnimi svečami je organizirano po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da morajo proizvajalci, pridobitelji (iz držav EU) in uvozniki (iz tretjih držav) za nagrobne sveče, ki jih dajejo na slovensko tržišče na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče, prav tako na svoje stroške, zagotoviti predelavo. Te obveznosti lahko izpolnjujejo individualno ali skupno v okviru skupnega načrta. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so v letu 2015 proizvajalci, pridobitelji in uvozniki izpolnjevali svoje obveznosti v enem od štirih skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Noben odpadek ni dober odpadek
Na pokopališčih zbrane odpadne nagrobne sveče prevzemajo izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov, ki jih oddajo zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč, ta jih nato odda predelovalcu. Zbrane odpadne nagrobne sveče se predelajo tako, da ima recikliranje – snovna predelava (npr. priprava plastičnega granulata kot surovina za proizvodnjo novih lončkov za nagrobne sveče) prednost pred energetsko predelavo (ob sosežigu oz. sežigu sproščena energija se porabi za npr. ogrevanje prostora).
Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. To zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad, saj pri kupovanju izdelkov običajno ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Ob tem je torej potrebno spodbujati ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko zmanjšujemo sami, zato tudi letos lahko prižgemo svečo manj.
