Spomin in resnica nikoli ne smeta zbledeti

Spominska slovesnost pred bližajočim se dnevom spomina na mrtve, posvečena padlim borcem in talcem v času NOB je potekala pod okriljem Zveze borcev za vrednote NOB Ljutomer, veteranskih organizacij in Občine Ljutomer tudi v Slamnjaku-Ilovcih. Na spominskih dogodkih po ljutomerski občini je bilo zaslediti tudi večje število mladih, delegacija Mladinskega sveta Ljutomer, MCP-ja in Združenja prleških vojnih veteranov je tako že v jutranjih petkovih urah obiskala spominska obeležja in ob njih položila svečke s slovensko trobojnico in rdečim nageljnom. Namreč spomin in resnica na dogajanja 1941-1945 ne smejo nikoli zbledeti.

Na ilovski spominski slovesnosti so sodelovali v bogatem kulturnem programu učenci in učenke iz Osnovne šole Stročja vas. Slavnostni govornik pa je bil Janez Vencelj iz Združenja Sever ter Združenja prleških vojnih veteranov. Povedal je: »Nahajamo se pri spomeniku borcev in žrtvam Ilovec in bližnjih krajev, ki so dali življenje v letih od 1941 do 1945. Na spomeniku so vklesana tudi imena nedolžnih žena in otrok, ki so se pred fronto in obstreljevanjem zatekli v opuščen rudarski rov v Ilovcih. Nemočne žene in otroke, nenevarne in nič krive, je zverinsko pobil okupator pri umiku leta 1945, torej malo pred osvoboditvijo. Ob dnevu spomina na mrtve, se spominjamo preteklosti v kateri so živeli, problemi s katerimi so se soočali in uspehom ali žrtev, ki so jih naredili. Iz zgodovine izhajamo in je nikoli ne smemo pozabiti. Ne smemo pozabiti kdo smo. Ne smemo pozabiti v kaj verjamemo in seveda kaj vse smo se naučili iz kolektivnih izkušenj tistih, na katere se spominjamo. Priznam, da se redko najde čas za iskren razmislek o teh vprašanjih. Življenja se odvijajo hitreje, kot le dobrih deset, petnajst let nazaj. Tudi stiske so večje in vse težje je imeti upanje za najboljše razplete. Vendar zanesljivo gre lažje, če najdemo čas zase, za svoje misli in za spomin na tiste, s katerimi smo delili najbolj osebne upe in sanje. In še lažje, ko se spomnimo velikih kolektivnih zaslug in dosežkov, ki so nam kot družbi omogočili svobodo, razvoj in tudi samostojno državo. Ob spomeniku na pogum ljudi, ki so dali svoja življenja za domovino, kar tukajšnje žrtve nedvomno so, se naši dnevni problemi, čeprav nas upravičeno pestijo, zdijo kar nekako manj pomembni.
Prav je, da nas ta spomin združuje, nam vliva moči in nam daje žlahten občutek v srcu in nas vodi do novih zmag. Zato mi je zelo žal, ko se prepogosto najdejo posamezniki, ki nas raje delijo kot združujejo v dobrih dejanjih. Navkljub temu ostajam  optimist in sem prepričan, da nas je več takšnih, ki verjamemo v skupno dobro in bomo odigrali našo vlogo v naši skupni zgodovini. Vlogo po kateri se nas bodo lahko s ponosom spomnili tisti, ki so in bodo naša prihodnost. Zato počastimo vse tiste, ki so živeli tako, da so nam omogočili priložnost za življenje kot ga danes poznamo. In se spomnimo vseh, ki so nas zaznamovali s pogumom, srčnostjo in razumevanjem pomena odločnosti v trenutkih velikih nevarnosti. Dan spomina na mrtve je trenutek spoštovanja osebne preteklosti ter obenem priložnost za nabiranje notranje moči, ki jo potrebujemo za premagovanje izzivov prihodnosti. Srce ima svoj spomin, v katerem so shranjene vse dragocenosti tistih, ki jih ni več z nami. Zato zmeraj sledite srcu in ostanite iskreni.«

Tudi na osrednji slovesnosti pred spomenikom Triglav v Ljutomeru so mladi iz Gimnazije Frana Miklošiča poskrbeli za lepo kulturno doživetje, sam višek spominskega dogodka pa je bilo polaganje venca in to dveh delegacij, poleg občinske še delegacija iz bližnjega Doma starejših občanov. Tako je tudi na omenjenih spominskih slovesnostih bilo začutiti pristno večgeneracijsko tvorno sožitje, ki je jamstvo, da resnica in spomin na junaške žrtve nikoli ne bo zbledel.

Tekst: Drago Vaupotič
Foto: Rudi Stegmüller