Na devetem odprtem lovu so predstavili sokolarstvo in ptice ujede
Gojitelji ptic ujed so pripravili deveti lov s sokoli
Deveti odprti lov sokolarjev
Pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo Beltinci in v sodelovanju s Sokolarskim društvom Pomurje in Slovensko zvezo za sokolstvo in zaščito ptic ujed so na dvorišču beltinskega gradu v soboto, 5. novembra pripravili deveti odprti lov s sokoli. Tudi tokat so se na dvorišču beltinskega gradu poleg gojiteljev ptic ujed iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške udeležili številni ljubitelji narave in ptic ujed, ki so spoznali pomen in namen tovrstnega lova s pticami ujedami.
Lov s pticami ujedami ima v Sloveniji in v tujini že dolgoletno
tradicijo, kajti lov s pticami ujedami so že tam okoli 13. stoletja
izvajali tudi beltinski grofje, ki so živeli v beltinskem gradu in prav
spomin na njih in ostale, ki se ukvarjajo s tovrstnim lovom na divje
živali, ki živijo v naravi, so pripravili že deveti lov s sokoli. Ptice
ujede so prava paša za oči, kajti lastniki - gojitelji teh ptic so na
svoje ptice ujede še kako navezani. Po končani svečanosti pred
beltinskim gradom so gojitelji svoje ptice ujede odpeljali v naravo v
okolico Beltincev med travnike, polja in gozdove, kjer so pripravili lov
s sokoli, kjer so ptice ujede s pomočjo psov in gojiteljev lovili
najrazličnejšo divjad, ki živi v naravi.
Pred začetkom devetega odprtega lova s sokoli in drugimi pticami so zbranim zaigrali nekaj lovskih skladb rogisti Kulturnega društva Križevski rogisti in sicer pod umetniškim vodstvom Mirka Herica, predsednik društva pa je Milan Lebar. Rdeča nit devetega odprtega lova s sokoli je bilo srečanje s sokolarji in sokolarkami iz treh dežel iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, saj so letos prišli v veliki zasedbi oblečeni v svečana lovska oblačila in ob sebi so imeli svoje ptice ujede, nekateri pa tudi pse vodnike, ki so jih spremljali na lovu. Posebnost dogodka pa je bil tudi planinski orel, ki ga je v Beltince pripeljal sokolar Hari Herek iz Poreča. Orel s krili meri več kot 2 metra, saj orel spada med največje ptice ujede. Ta ptica samica je stara tri leta in težka 5 kilogramov. Lovi zelo uspešno lisice in manjše srne.
Kot častni gost so se obiskovalcem predstavili člani Radenske konjenice, ki jo je vodil Jože Hozjan. Zbrane obiskovalce in sokolarje je v imenu Upravnega odbora Zavoda za turizem in kulturo Beltinci pozdravil njen predsednik dr. Nikolaj Szepessy, ki je poudaril, da so veseli, da se ta dogodek odvija v Beltincih in njeni okolici in sicer s plemenitimi pticami – lov s sokoli, ki je najstarejša oblika lova, ki sploh obstaja, takrat, ko še ni bilo ne lokov in pušk, ampak so se ptice v naravi lovile s pomočjo človeka s pticami ujedami. Ptice ujede so po naravi lepe, a velikokrat za posameznika tudi nepredvidljive ali celo nevarne. Ptice ujede so prosto leteče ptice. Vsakoletni lov s sokoli je druženje in spoznavanje ptic ujed iz vseh treh držav. To ni načrtno izvajanje lova, temveč poučevanje ptic, spoznavanje in varstvo narave, vzreja in druge značilnosti, ki sodijo k tem pticam.
Sokolarje in sokolarke in njihove čudovite živali in zveste obiskovalce tega dogodka je pozdravil tudi župan občine Beltinci Milan Kerman, ki jim je zaželel prijeten ulov v naravi. O pomenu dogodka za sokolarje in sokolarke je zbranim nekaj besed namenila predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Šoba, ki je poudarila, da je sokolarstvo umetnost lova. Gre za način življenja, ki ga sokolarji in sokolarke doživljajo v vsakdanjem življenju. Sokolarji so še samo opazovalci lova, kjer dejansko pleni plenitelj. V stiku z naravo doživljajo prav tisto, kar se je dogajalo v zgodovini lova, ko je sokol lovil divje živali, kar dejansko počenjajo še danes v naravi. Sokolarstvo kot tako je zaščiteno na svetovnem nivoju pod okriljem zveze Unesco. Dejansko predstavlja trajnost narave, ohranjanje narave in energije.
Na devetem sokolarkem lovu je vse sokolarje in sokolarke in ostale zbrane pozdravil in svečano odprl deveti sokolarski lov v Beltincih predsednik Sokolarskega društva Pomurja Dragan Zemljič, ki je predstavil posamezne ptice ujede - sokole in kragulje. Nekaj lepih in spodbudnih besed je zbranim namenil predsednik Zveze lovskih družin Prekmurja Ludvik Rituper. Brž, ko so se sokolarji in sokolarke s svojimi pticami ujedami podali na lov v naravo po beltinskem parku in okolici Beltincev so se še nekaj časa zadržali na grajskem dvorišču in se sprehodili ob stojnicah. Na eni so si lahko kupili različne spominke in izdelke s področja sokolarstva, člani Vinogradniškega društva Beltinci so ponujali vina, v gostišču Grajski stolp v beltinskem gradu pa so za obiskovalce skuhali odlično fazanovo juho, članice Turističnega društva Beltinci pa so za sladokusce pripravljale beltinske langaše.
Pred začetkom devetega odprtega lova s sokoli in drugimi pticami so zbranim zaigrali nekaj lovskih skladb rogisti Kulturnega društva Križevski rogisti in sicer pod umetniškim vodstvom Mirka Herica, predsednik društva pa je Milan Lebar. Rdeča nit devetega odprtega lova s sokoli je bilo srečanje s sokolarji in sokolarkami iz treh dežel iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, saj so letos prišli v veliki zasedbi oblečeni v svečana lovska oblačila in ob sebi so imeli svoje ptice ujede, nekateri pa tudi pse vodnike, ki so jih spremljali na lovu. Posebnost dogodka pa je bil tudi planinski orel, ki ga je v Beltince pripeljal sokolar Hari Herek iz Poreča. Orel s krili meri več kot 2 metra, saj orel spada med največje ptice ujede. Ta ptica samica je stara tri leta in težka 5 kilogramov. Lovi zelo uspešno lisice in manjše srne.
Kot častni gost so se obiskovalcem predstavili člani Radenske konjenice, ki jo je vodil Jože Hozjan. Zbrane obiskovalce in sokolarje je v imenu Upravnega odbora Zavoda za turizem in kulturo Beltinci pozdravil njen predsednik dr. Nikolaj Szepessy, ki je poudaril, da so veseli, da se ta dogodek odvija v Beltincih in njeni okolici in sicer s plemenitimi pticami – lov s sokoli, ki je najstarejša oblika lova, ki sploh obstaja, takrat, ko še ni bilo ne lokov in pušk, ampak so se ptice v naravi lovile s pomočjo človeka s pticami ujedami. Ptice ujede so po naravi lepe, a velikokrat za posameznika tudi nepredvidljive ali celo nevarne. Ptice ujede so prosto leteče ptice. Vsakoletni lov s sokoli je druženje in spoznavanje ptic ujed iz vseh treh držav. To ni načrtno izvajanje lova, temveč poučevanje ptic, spoznavanje in varstvo narave, vzreja in druge značilnosti, ki sodijo k tem pticam.
Sokolarje in sokolarke in njihove čudovite živali in zveste obiskovalce tega dogodka je pozdravil tudi župan občine Beltinci Milan Kerman, ki jim je zaželel prijeten ulov v naravi. O pomenu dogodka za sokolarje in sokolarke je zbranim nekaj besed namenila predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Šoba, ki je poudarila, da je sokolarstvo umetnost lova. Gre za način življenja, ki ga sokolarji in sokolarke doživljajo v vsakdanjem življenju. Sokolarji so še samo opazovalci lova, kjer dejansko pleni plenitelj. V stiku z naravo doživljajo prav tisto, kar se je dogajalo v zgodovini lova, ko je sokol lovil divje živali, kar dejansko počenjajo še danes v naravi. Sokolarstvo kot tako je zaščiteno na svetovnem nivoju pod okriljem zveze Unesco. Dejansko predstavlja trajnost narave, ohranjanje narave in energije.
Na devetem sokolarkem lovu je vse sokolarje in sokolarke in ostale zbrane pozdravil in svečano odprl deveti sokolarski lov v Beltincih predsednik Sokolarskega društva Pomurja Dragan Zemljič, ki je predstavil posamezne ptice ujede - sokole in kragulje. Nekaj lepih in spodbudnih besed je zbranim namenil predsednik Zveze lovskih družin Prekmurja Ludvik Rituper. Brž, ko so se sokolarji in sokolarke s svojimi pticami ujedami podali na lov v naravo po beltinskem parku in okolici Beltincev so se še nekaj časa zadržali na grajskem dvorišču in se sprehodili ob stojnicah. Na eni so si lahko kupili različne spominke in izdelke s področja sokolarstva, člani Vinogradniškega društva Beltinci so ponujali vina, v gostišču Grajski stolp v beltinskem gradu pa so za obiskovalce skuhali odlično fazanovo juho, članice Turističnega društva Beltinci pa so za sladokusce pripravljale beltinske langaše.
