Soseda sta se zaljubila pred več kot pol stoletja
Zlato poroko sta obeležila Marija in Ciril Rajter iz Slovenskih Goric
Tik pred začetkom prazničnega decembra, enako kot pred pol stoletja, ko sta se mlada soseda zaljubila in poročila, sta svojo zlato poroko obeležila Marija in Ciril Rajter iz Sp. Ročice pri Benediktu. In pri njiju popolnoma drži tisto, kar sta zapisala v povabilu na zlatoporočno slavje, in sicer "Poroka združi dve ločeni črti v eno; dvema življenjema brez smisla določi delo in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi; dvema osebama podeli razlog za življenje in nekaj, kar je vredno živeti". Zlato poroko sta Marija in Ciril praznovala v krogu domačih in prijateljev, na isti dan kot sta se pred petdesetimi leti poročila. Svojo zvestobo sta tudi tokrat potrdila pred matičarjem, katerega je poosebljal župan občine Benedikta Milan Gumzer, in v farni cerkvi sv. Benedikta.
Zlatoporočni obred je, ob darovani maši, pri kateri sta somaševala
domači župnik Marjan Rola in zlatomašnik Ivan Zajnkovič, opravil župnik
župnije Cerkvenjak Janko Babič. Njuno življenjsko zgodbo pa je
predstavila snaha Maja Rajter, ki živi na njunem domu.
Oba zakonca sta se rodila v Sp. Ročici. Marija, rojena Rola, se je rodila v družini petih otrok leta 1939. Vse svoje življenje je posvetila delu na zemlji, domu in družini. Ko si je mož poiskal delo v Avstriji, da bi lahko gradili hišo, gospodarska poslopja in dokupovali zemljo, je Marija, s pomočjo sorodnikov in dobrih sosedov, doma obdelovala zemljo, ter tako prispevala velik delež za napredek kmetije. Kot je povedala, je tedaj z oddajo mleka zaslužila eno delavsko plačo. Ciril, ki se je rodil leta 1938, se je najprej zaposlil v Avstriji, kot fizični delavec. Tam je kopal vodnjake, ki so segali 60 metrov globoko. Ko sta z ženo zgradila novo hišo in gospodarska poslopja, se je zaposlil bliže doma v obratu Mariborske livarne v Lenartu. Ob tej zaposlitvi je lahko več pomagal ženi pri delu na kmetiji. V tem času sta si v Benediktu kupila parcelo in tudi tam postavila novo hišo. Živita pa v Spodnji Ročici 1, v Benediktu, kjer si je družino ustvaril sin Roman. V zakonu sta se jima rodila otroka Milan in Roman, ki sta si ustvarila družini in ju sedaj razveseljujejo vnuki Urban, Simon in Matej, ki jima z obiski naredijo veliko veselja, doma pa živita vnuka Žan in Eva, ki jima krajšata upokojenske dni in jima razveseljujeta vsak trenutek njunega življenja, saj z njima tudi zapojeta.
Kljub delu na kmetiji in skrbi za gospodinjstvo, sta vedno našla čas za družbene dejavnosti. Bila sta aktivna pri napredku tedanje krajevne skupnosti Benedikt, tako pri napeljavi vodovoda, asfaltiranju cest in napeljave telefona. Oba sta podporna člana PGD Benedikt, ter tudi botra njihovemu gasilskemu vozilu. Dejavna sta bila in sta še, v krajevnih in občinskih organizacijah: Rdečemu križu, Društvu kmečkih žena, pri DU Benedikt in še kje. Marija pa se razdaja tudi pisanju pesmi s katerimi nastopa na raznih literarnih revijah... "Hvaležna sva Bogu za vse lepe in manj lepe trenutke, saj sva tako postala močna in pokončna, in na tak način premagala vse ovire, ki so naju spremljale na najini skupni zakonski poti", povesta zlatoporočenca Rajter.
Oba zakonca sta se rodila v Sp. Ročici. Marija, rojena Rola, se je rodila v družini petih otrok leta 1939. Vse svoje življenje je posvetila delu na zemlji, domu in družini. Ko si je mož poiskal delo v Avstriji, da bi lahko gradili hišo, gospodarska poslopja in dokupovali zemljo, je Marija, s pomočjo sorodnikov in dobrih sosedov, doma obdelovala zemljo, ter tako prispevala velik delež za napredek kmetije. Kot je povedala, je tedaj z oddajo mleka zaslužila eno delavsko plačo. Ciril, ki se je rodil leta 1938, se je najprej zaposlil v Avstriji, kot fizični delavec. Tam je kopal vodnjake, ki so segali 60 metrov globoko. Ko sta z ženo zgradila novo hišo in gospodarska poslopja, se je zaposlil bliže doma v obratu Mariborske livarne v Lenartu. Ob tej zaposlitvi je lahko več pomagal ženi pri delu na kmetiji. V tem času sta si v Benediktu kupila parcelo in tudi tam postavila novo hišo. Živita pa v Spodnji Ročici 1, v Benediktu, kjer si je družino ustvaril sin Roman. V zakonu sta se jima rodila otroka Milan in Roman, ki sta si ustvarila družini in ju sedaj razveseljujejo vnuki Urban, Simon in Matej, ki jima z obiski naredijo veliko veselja, doma pa živita vnuka Žan in Eva, ki jima krajšata upokojenske dni in jima razveseljujeta vsak trenutek njunega življenja, saj z njima tudi zapojeta.
Kljub delu na kmetiji in skrbi za gospodinjstvo, sta vedno našla čas za družbene dejavnosti. Bila sta aktivna pri napredku tedanje krajevne skupnosti Benedikt, tako pri napeljavi vodovoda, asfaltiranju cest in napeljave telefona. Oba sta podporna člana PGD Benedikt, ter tudi botra njihovemu gasilskemu vozilu. Dejavna sta bila in sta še, v krajevnih in občinskih organizacijah: Rdečemu križu, Društvu kmečkih žena, pri DU Benedikt in še kje. Marija pa se razdaja tudi pisanju pesmi s katerimi nastopa na raznih literarnih revijah... "Hvaležna sva Bogu za vse lepe in manj lepe trenutke, saj sva tako postala močna in pokončna, in na tak način premagala vse ovire, ki so naju spremljale na najini skupni zakonski poti", povesta zlatoporočenca Rajter.
