Sterilizirali in kastrirali so kar 1.321 hišnih ljubljenčkov

Glede na to, da je sterilizacija in kastracija najprimernejši način preprečitve neželenih rojstev živali – hišnih ljubljenčkov, psov in mačk, je za vsako pohvalo že tradicionalna akcija Društva za zaščito živali (DZZŽ) Pomurje, ki je potekala tudi to jesen, in je zaključena z zbiranjem podatkov. Z veseljem so ugotovili, da je akcija tudi tokrat bila zelo uspešna, ob tem so skupaj s spomladansko akcijo, dosegli rekord na letni ravni. Skupaj je namreč v letu 2016 kastriranih ali steriliziranih kar 1.321, od česa jeseni 726, in spomladi 595 (lani skupaj 906; predlani: 604, leta 2013: 420, leta 2012: 365...) mačk in psov, ker je izjemen dosežek. Hkrati se je vodstvo DZŽP zahvalilo vsem veterinarskim organizacijam v regiji, ki so skupaj z njimi nekoliko znižali stroške sterilizacije muc in psičk, ter kastracije mačkov in psov. In ker je bila uspešna, bo tovrstna akcija tudi prihodnjo pomlad potekala na območju celega Pomurja, kjer so tudi drugi, ne samo aktivisti DZŽP, končno dojeli, da je rešitev prevelikega števila potepuških oz. zavrženih živali, v kastraciji in sterilizaciji, ker je še vedno majhen strošek z manj trpljenja.

"DZZŽ Pomurja je že devetič zapored organiziralo akcijo sterilizacij in kastracij psov in mačk v Pomurju, katere cilj je omiliti problematiko prevelikega števila zavrženih psov in mačk, pri lastnikih živali pa dvigniti ozaveščenost in zagotoviti odgovornejši odnos do njihovih živali. Akcija je potekala le dva meseca, v obdobju od 1. oktobra do 30. novembra 2016. Podprlo jo je vseh osem pomurskih veterinarskih organizacij ter ena iz Moškanjcev na Dravskem polju, ki so v času akcije priznavale poseben popust na svoje storitve. Na obvestila v medijih, po lokalnih skupnosti in pozive lastnikom živali na plakatih in letakih se je tokrat odzvalo skupaj 726 (v Pomurju 628 in v Moškanjcih 98) odgovornih lastnikov živali in dalo sterilizirati oziroma kastrirati svoje hišne ljubljenčke. Pomurski akciji s/k osmih veterinarskih ustanov, se je že lani, in tudi letos pridružila tudi Veterinarska ambulanta Vernik iz Moškanjcev, kjer je bila akcija prav tako zelo uspešna.", pravijo na DZZŽ Pomurja, kjer so prepričani, da bo zaradi tega v prihodnje manj zavrženih živali, predvsem si to želijo za mačke, ki predstavljajo velik problem. Tam kjer niso sterilizirane/kastrirane se namnožijo in je dostikrat problem že hrana kaj šele veterinarska oskrba.

V tokratni akciji je bilo steriliziranih 347 mačk in 91 psičk (skupaj 438), ter kastriranih 233 + 55 psov (skupaj: 288). Ob tem je društvo finančno pomagalo številnim lastnikom nekaterih živali, da so jih sterilizirali ali kastrirali. Tudi ob zaključku letošnje akcije pa so bili izžrebani nagrajenci, ki so prejeli praktične nagrade s sporočili za dobrobit živali. Nagrade so sofinancirali tudi sponzorji, stroške promocije, kuponov in obveščanja javnosti je kot vsako leto nosilo DZZŽ Pomurja, ki se financira izključno z donacijami in članarinami. "Akcijo so z brezplačnimi objavami podprli tudi nekateri mediji, promocijo pa so pomagale izvajati občine z objavami v svojih prostorih in v občinskih glasilih. Stroške popusta pri ceni storitev pa so nosile veterinarske organizacije. Uspešnost akcije je zagotovilo usklajeno delovanje DZŽ Pomurja, lokalnih skupnosti, veterinarskih organizacij in lastnikov živali ter zagnano delo prostovoljcev društva, kar dokazuje, da se s povezovanjem in skupnim delovanjem za isti cilj da doseči zavidljive rezultate tudi brez velikih finančnih sredstev", dodajajo v DZŽP, kjer se zahvaljujejo vsem sodelujočim in donatorjem, ki so omogočili izvedbo akcije, ter opozarjajo lastnike živali, ki svojih ljubljenčkov (še) niso sterilizirali. Namreč 11. člen Zakona o zaščiti živali: "Skrbnik hišne živali, mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu" (zagrožena globa za kršitev posameznika je 200 do 400 evrov)!

"Nikakor pa ne morem, da ne bi dodala, da, žal, kljub vsem akcijam s/k, tudi je veliko takih katerim pomagamo prek društva, še zmerom najdemo na domačih dvoriščih veliko število mačk, ki niso s/k in kjer še zmerom povedo, da mladiče kar ubijejo", žalostno ugotavlja Tereza Cvetko iz DZŽP.

Razlogi za sterilizacijo oz. kastracijo
Zdravje živali in lažje sobivanje: Sterilizirane in kastrirane živali so varne pred spolno nalezljivimi boleznimi. V času parjenja niso zvočno moteče za okolico, poleg tega pa ne uhajajo od doma in zato na ogrožajo varnosti v prometu. Sterilizacija in kastracija varujeta žival pred nekaterimi oblikami raka. Mačke še vedno lovijo miši in psi še vedno čuvajo svojo družino in posest. Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agresivni, mački pa ne označujejo teritorija. V Sloveniji je preveč psov in mačk: Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko dobi dom. Mnoge živali, ki jih ljudje ne morejo oddati, pristanejo na cesti in nato v zavetišču. Preplašene in sestradane imajo 30 dni časa, da spet začnejo zaupati ljudem. Če jih v tem času nihče ne posvoji, jih je po Zakonu o zaščiti živali dovoljeno evtanazirati. S sterilizacijo oz. kastracijo svoje živali lahko tudi vi pripomorete, da bo teh zavrženih živali, za katere se le težko najdejo novi lastniki, manj!

Pobijanje mladičev je nezakonito: Tisoče živali vsako leto protizakonito izgubi življenje v prvih urah svojega življenja. Narava žene samico, da poskrbi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, ji povzročimo velik stres. Poleg tega težko verjamemo, da se vam tako pobijanje zdi naravno ali celo etično? Z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki naklepno usmrti žival. Spolni ciklus mačk je pod velikim vplivom svetlobe in posledično delovanjem hormona melatonina, ki ga izloča češarika. Če so mačke izpostavljene dnevni svetlobi dalj časa (okoli 14 ur dnevno), se gonitev lahko pojavlja v 4- do 30-dnevnih intervalih, če vmes ne pride do ovulacije. Pri mačkah je ovulacija sprožena s paritvijo, pri nekaterih pa se lahko sproži spontano. Kdaj bo mačka spolno dozorela, je odvisno predvsem od telesne teže, v manjši meri pa tudi od pasme. Ko mačka doseže težo 2,5–3 kg, kar v povprečju predstavlja 80 % odrasle telesne teže, se običajno pojavi prva gonitev. To je približno med šestim in devetim mesecem starosti, lahko pa že pri štirih mesecih. Kratkodlake mačke običajno spolno dozorijo hitreje kot dolgodlake. Zanimivo je tudi, da statistično prostoživeče mačke prej spolno dozorijo kot tiste, ki jih imamo kot ljubljenčke, pravi Nuša Schumet, dr. vet. med.