Eni rešujejo živali, drugi pobirajo denar?!
Društvo za zaščito živali Pomurja očita Živalski policiji, da medtem ko oni pomagajo živalim, drugi samo pobirajo denar na terenu
Nesoglasje med društvoma DZŽP in ŽP
Res je sicer, da imamo v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih društev, ki si prizadevajo za zaščito živali, tako hišnih ljubljenčkov kot tistih rejenih, zraven je tako na tisoče prostovoljcev in aktivistov, ki ne želijo svojega prostega časa, če lahko pomagajo. Žal pa kljub njihovem volonterstvu in prostovoljstvu, tudi brez denarja, ki je sveta vladar, ne gre niti tukaj. Prav zaradi denarja občasno pride tudi do težav med zaščitniki živali. In nekaj takega se te dni dogaja na skrajnjem severovzhodu države, kjer že vrsto let uspešno deluje Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki je rešilo veliko živali in pomagalo neštetim, tako hišnim ljubljenčkom, kot rejenim živalim. Trdijo namreč, da jim skačejo v zelje pri pobiranju prostovoljnih prispevkov s strani občanov. Pa ne kdorkoli, temveč sorodna organizacija, ki bi morala na tem področju skrbeti tudi za zakonitost, neuradna Živalska policija (ŽP), saj uradno naj ne bi obstajala. Čeprav naj bi počeli isto ali podobno dobro delo, torej pomagali in reševali živali, v DZŽP trdijo, da oni rešujejo živali in jim tako ali drugače pomagajo, po drugi strani pa ŽP, tudi na območju Pomurja, pobira prostovoljna finančna sredstva po sistemu od vrat do vrat.
DZŽP za pobiranje denarja niti nima časa
"DZŽP in ŽP ni eno in isto in javnost to mora vedeti. Gre za dve različni organizaciji oz. društva. Tukaj je bistvena razlika predvsem v tem, da društvo, ki se izdaja za ŽP ni nobena policija, saj nimajo policijskih pooblastil, za uniformo z oznakami policije nimajo dovoljenja ipd. Na področju Pomurja od ljudi pobirajo prostovoljne prispevke, medtem ko DZŽP pomaga in rešuje živali! DZŽP od hiše do hiše ne pobira denarja, za to enostavno niti nimamo časa, saj so naši člani vsak dan, tudi za vikende in praznike, zasedeni z reševanjem živali na terenu", pravi Breda Habjanič iz DZŽP. Poleg, da vsak dan rešuje živali na terenu in za to porablja lastna sredstva ter ne pobira denarja od vrat do vrat, Habjaničeva omenja še nekatere razlike med DZŽP in ŽP. Ugotavljajo namreč, da za reševanje živali ljudje kličejo njihovo društvo, medtem ko denar od vrat do vrat, zbira drugo društvo (ŽP). "Ljudje zato mislijo, da darujejo nam, ker vedo, da smo zelo aktivni! V zadnjem času smo že večkrat doživeli, da so nam ljudje, ki so nas prosili za pomoč in ko smo prišli k hiši rekli, da so nam že tako dali donacijo, mi pa o tem ne vemo nič. To se zadnje čase res večkrat dogaja, da nas ljudje obveščajo, da je pri njih bila ŽP in da mislijo, da smo eno in isto društvo. To z vidika ŽP ni korekten in fer odnos. Lahko bi nas prej kontaktirali in se z nami dogovorili, ali pa morda vedo, da smo mi zelo aktivni in zaradi tega na naš račun pobirajo denar, za katerega pa se ne ve, za kaj ga porabijo!?" se sprašuje Habjaničeva.
Prav tako smo izvedeli, da so viri financiranja DZŽP različni: najpomembnejši vir so donacije iz dohodnine (0,5 odstotka). "Prostovoljne prispevke pa zbiramo na način, da ljudem ponudimo koledarje in druge materiale z oznakami DZŽP in napisi za ozaveščanje ljudi (predvsem majice, copate, skodelice, bombažne vrečke...), in sicer na stojnicah ali, če se oglasijo v naših prostorih. Kar smo in bomo tudi v prihodnjih dneh ponudili po hišah so društveni koledarji, ki ga krasijo živali, katerim smo pomagali do lepšega življenja. Smo pa seveda veseli vsakega prispevka, če nam je kdo pripravljen donirati na naš TRR, lahko nas pokličejo na tel. št. 070/879-212 ali nas kontaktirajo na e-mail: terezija.cvetko@dzzpomurja.si, tudi obrazec za namenitev 0,5% dohodnine lahko pošljemo po pošti", je še dejala Breda Habjanič, ki je želela izvedeti, koliko denarja je ŽP zbrala v Pomurju in koliko živali so s tem denarjem rešili oz. za kaj so ga porabili, če ne za ta namen? Omenila je tudi konkretne primere, kjer, da je aktivistka ŽP po številnih hišah zbirala sredstva od vrat do vrat: Grad na Goričkem, Nuskova, Apače, Segovci, Hrašenski Vrh ipd., torej praktično po celem Pomurju. "Morebiti tukaj ni zakonske ovire, vsekakor pa to ni fer in etično, če se izdajajo za društvo, ki bi naj delovalo na etičnih principih pomoči nemočnim", smo še slišali na DZŽP.
Letos sterilizirali in kastrirali preko 1.300 hišnih ljubljenčkov
Omenjeno društvo sicer že vrsto skrbi za: zmanjševanju števila nezaželenih živali (torej potencialno prostoživečih, zapuščenih, zanemarjenih) s pomočjo sterilizacij in kastracij; Pomoč pri skrbi za živali ljudem, ki so se znašli v socialni stiski; Ozaveščanju o pravilni skrbi za živali na šolah in terenu; Skrb za prostoživeče mačke; Za doživljenjsko oskrbo rešenih rejenih živali... Tako so v letu 2015 med drugim, pomagali pri sterilizaciji in kastraciji 705 mačk in 88 psov tistim lastnikom, ki tega stroška sami ne bi mogli kriti; Organizirali akcijo sterilizacij in kastracij, s pomočjo katere je bilo steriliziranih in kastriranih 1037 mačk in 272 psov; Vsakodnevno bili na terenu, kjer so preverjali prijave in opozarjali lastnike živali na pravilno skrb za živali; Izvedli 47 predavanj o pravilni skrbi za živali; poslušalo jih je 1773 otrok in tudi veliko odraslih; Vsak dan nahranili okrog 150 prostoživečih mačk, predhodno poskrbeli da so sterilizirane in kastrirani...
Ali je pravilno, da aktivisti ŽP zbirajo finančna sredstva od vrat do vrat, smo povprašali tudi načelnika Upravne enote Gornja Radgona, Marjana Potiska, ki nam je dejal, da nihče izven upravne enote ni zaprosil za tovrstno dovoljenje, brez katerega pa na tem območju ni dovoljeno tovrstno zbiranje denarja, čeprav ima društvo ŽP uradno dovoljenje UE Laško za tovrstno zbiranje sredstev na območju celotne Slovenije.
Očitkov DZŽP pri ŽP niso nikoli prejeli, ne telefonsko in ne pisno
Zato predsednik Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije, ki se nekje skriva pod ŽP, Aldo – Goran Ninovski, trdi da niti očitkov s strani DZŽP niso nikoli prejeli, ne telefonsko in ne pisno. "Vsekakor pa je moje mnenje, da bi morala vsa društva, ki so se registrirala za udejanjanje zaščite, varovanja, skrbi in pomoči in proti mučenju živali ne le zavzemati za te cilje, zaradi katerih so se ustanovile, ampak jih tudi izvajati in samo vse pohvale vredno je, da DZŽP to nalogo izvaja, saj mnoga društva ne izvajajo teh nalog. Kar pa se tiče vprašanja v delu, ki se nanaša na zbiranje prostovoljnih prispevkov, pa je potrebno povedati, da naše Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali deluje na območju celotne Republike Slovenije, to pomeni, da sprejemamo prijave iz območja celotne države in na celotnem območju tudi izvajamo oglede bivalnih in oskrbnih razmer živali ter izpolnjevanje zakonskih predpisov v povezavi odgovornega lastništva živali. Glede na pokritost izvajanja našega dela kot nevladne in neprofitne organizacije je razumljivo, da tudi na celotnem območju države zbiramo prostovoljne prispevke."
Sicer pa, tudi omenjeno združenje se financira z donacijami, sponzorskimi sredstvi, prostovoljnimi prispevki in s prostovoljskim delom. Članstvo v združenju se giblje med 30 in 40 člani. Od tega nekateri izražajo pripadnost le s članstvom, drugi s strokovnim delom, tretjina jih aktivno delujejo v organizacijski enoti aktivistov – prostovoljcev, sedem članov pa kot nadzorniki živali deluje v organizacijski enoti nadzora živali. "Domnevam, da vsem delujočim društvom venomer primanjkuje finančnih sredstev za izvajanje načrtovanega dela, žal prav iz razloga, ker je vse preveč neodgovornih lastnikov živali. Za nas, ki delujemo na območju celotne RS, je že sam strošek nabave in vzdrževanja ter servisiranje voznega parka velik zalogaj, enako pomemben pa je tudi strošek zagotavljanja goriva za izvajanje ogledov, za to si ne znamo predstavljati, da bi ta obseg dela zmogli financirati brez nesebične pomoči naših aktivistov – prostovoljcev, ki dejansko od vrat do vrat prosijo za prostovoljne prispevke. Ne znam si predstavljati, da bi si ob tako pomembnem in odgovornem delu, dopustili lapsus in delovali nezakonito, ko gre dostikrat dobesedno za življenje živali. Naj omenim samo statistični podatek, da je potrebno kar 4% živali, ki smo jih imeli v ogledih, zaradi njihovega stanja evtanazirati. Za nas je to šokanten podatek nad neodgovornostjo, brezbrižnostjo in brezčutnostjo lastnikov, da dopustijo, da razmere eskalirajo do takih oblik in stanj", pravi naš sogovornik, ki je prepričan, "da tudi zaradi pokritosti delovanja na celotnem območju Slovenije, potrebujejo zbiranje donacij, sponzorskih sredstev in prostovoljnih prispevkov na območju celotne države", pravi Ninovski, ki pa ni mogel ustrezno odgovoriti na vprašaje koliko živali so rešili vsaj po letu 2010.
Pri ŽP so osredotočeni predvsem v nadzor odgovornega lastništva živali
So pa v obdobju 2013/16, po besedah Ninovskega, obravnavali 1831 živali, od katerih so rešili 95% obravnavanih prijav, 5% je še v reševanju. Večino teh živali so napotili na veterinarske ambulante, nekaj na urejanje podatkov v registru, na urejanje prenosa lastništva, čipiranje psa, zagotavljanje evtanazije živali... "Menim, da so ti statistični podatki dovolj zgovorni, ki pojasnjujejo in opravičujejo naše delovanje in aktivnosti v slovenskem prostoru. Vsi podatki so dokazljivi in preverljivi v našem arhiviranem sistemu prejetih prijav, napotitvah na oglede in zapisnikov o opravljenih ogledih nadzora živali", razlaga naš sogovornik, ki dodaja, da je sodelovanje z lokalnimi društvi zelo različno. "Veliko društev je le registriranih, ki pa ne opravljajo svojega dela. Veliko število društev pa si svoje delo predstavlja le kot delo telefonske hostese za usmerjanje klicateljev in prijaviteljev na UVHVVR ali Policijo, druga društva pa kot delo posrednikov, ki sprejmejo prijavo in jo samo posredujejo na UVHVVR ali Policijo, brez da bi se aktivno vključevali v oglede, preverjanje in sanacijo razmer. Nekatera društva, ki pa so žal v manjšem številu pa opravljajo delo dobro, nekatera celo izrazito vzorno in zagnano in mnogi njihovi člani posvečajo celoten svoj prosti čas in osebna odrekanja za sledenje nesebični pomoči živali. Seveda, pa je potrebno tukaj tudi izpostaviti dejstvo, da se društva med sabo tudi močno razlikujejo po opredelitvah svojega dela, ki izvirajo ali iz prepoznavanja lokalne problematike ali kadrovske strukture članstva, v nekaterih primerih pa tudi samovolje in egocentričnosti posameznih vodstvenih kadrov društva. Tako imamo društva, ki se posvečajo zgolj eni problematiki, oziroma ji dajejo v svoji aktivnosti večji pomen: psi, mačke, dudarčki, vzrejne živali, prostoživeče, mačje kolonije, zapuščene živali, nelastniške, začasna skrbništva, iskanje posvojiteljev itd. Kot že naziv našega združenja pove, smo mi osredotočeni predvsem v nadzor odgovornega lastništva živali, to je lastniških živali in izpolnjevanja zakonskih določil, ki izvirajo iz naslova lastništva oziroma skrbništva živali, za to si glede na naše izkušnje na terenu (oziraje se na statistične podatke) ne znamo predstavljati kakšno bi bilo stanje zaščite živali v slovenskem prostoru, brez prisotnosti in aktivnega delovanje teh društev. Žal pristojne inštitucije in inšpekcijske službe, ki opravljajo nadzor na tem področju (veterinarska, kmetijska, okoljevarstvena, gradbena, policija) niti časovno niti kadrovsko ne morejo pokrivati vseh potreb preverjanja, ki se pojavljajo v obliki posredovanih prijav. Iz tega vzroka so obstoji in aktivno delovanje društev na področju preprečevanja in zaščite ter proti mučenju živali še kako potrebna, pomembna in glede na stanje odnosa ljudi do živali nujna", je dodal predsednik Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije Aldo – Goran Ninovski, ki je očitno užaljen, da se DZŽP ni najprej pomenilo z njimi.
"Moje osebno mnenje in želja je, da se osredotočimo na nujnost povezovanja in sodelovanja društev, ki pokrivajo tematiko zaščite živali, na njihovo potrebo in nujnost njihove prisotnosti v slovenskem prostoru in na izpostavljanje pozitivnih praks in rezultatov pri izvajanju njihovega dela, saj bomo le na ta način osveščali javnost po prepoznavnosti tega problema, vrednosti obstoja takih društev in pomena njihovega delovanja. Le tako pa bomo lahko dvignili raven kulture in odnosa do živali in s tem izboljšanju njihovih življenjskih, bivalnih in oskrbnih razmer. Nasprotno pa bi imelo potenciranje domnevnih nesoglasji, izpostavljanje nesodelovanj med društvi in poveličevanje pomena egocentričnih, egoističnih, samovoljnih usmeritev posameznikov in posameznih društev, negativen odziv in negativne posledice sledeč cilju izboljšanja razmer živali", je še dejal Ninovski, ki pa ni odgovoril, koliko denarja zberejo od vrat do vrat in tudi sploh in zakaj ga porabijo in kam ga namenijo.
"DZŽP in ŽP ni eno in isto in javnost to mora vedeti. Gre za dve različni organizaciji oz. društva. Tukaj je bistvena razlika predvsem v tem, da društvo, ki se izdaja za ŽP ni nobena policija, saj nimajo policijskih pooblastil, za uniformo z oznakami policije nimajo dovoljenja ipd. Na področju Pomurja od ljudi pobirajo prostovoljne prispevke, medtem ko DZŽP pomaga in rešuje živali! DZŽP od hiše do hiše ne pobira denarja, za to enostavno niti nimamo časa, saj so naši člani vsak dan, tudi za vikende in praznike, zasedeni z reševanjem živali na terenu", pravi Breda Habjanič iz DZŽP. Poleg, da vsak dan rešuje živali na terenu in za to porablja lastna sredstva ter ne pobira denarja od vrat do vrat, Habjaničeva omenja še nekatere razlike med DZŽP in ŽP. Ugotavljajo namreč, da za reševanje živali ljudje kličejo njihovo društvo, medtem ko denar od vrat do vrat, zbira drugo društvo (ŽP). "Ljudje zato mislijo, da darujejo nam, ker vedo, da smo zelo aktivni! V zadnjem času smo že večkrat doživeli, da so nam ljudje, ki so nas prosili za pomoč in ko smo prišli k hiši rekli, da so nam že tako dali donacijo, mi pa o tem ne vemo nič. To se zadnje čase res večkrat dogaja, da nas ljudje obveščajo, da je pri njih bila ŽP in da mislijo, da smo eno in isto društvo. To z vidika ŽP ni korekten in fer odnos. Lahko bi nas prej kontaktirali in se z nami dogovorili, ali pa morda vedo, da smo mi zelo aktivni in zaradi tega na naš račun pobirajo denar, za katerega pa se ne ve, za kaj ga porabijo!?" se sprašuje Habjaničeva.
Prav tako smo izvedeli, da so viri financiranja DZŽP različni: najpomembnejši vir so donacije iz dohodnine (0,5 odstotka). "Prostovoljne prispevke pa zbiramo na način, da ljudem ponudimo koledarje in druge materiale z oznakami DZŽP in napisi za ozaveščanje ljudi (predvsem majice, copate, skodelice, bombažne vrečke...), in sicer na stojnicah ali, če se oglasijo v naših prostorih. Kar smo in bomo tudi v prihodnjih dneh ponudili po hišah so društveni koledarji, ki ga krasijo živali, katerim smo pomagali do lepšega življenja. Smo pa seveda veseli vsakega prispevka, če nam je kdo pripravljen donirati na naš TRR, lahko nas pokličejo na tel. št. 070/879-212 ali nas kontaktirajo na e-mail: terezija.cvetko@dzzpomurja.si, tudi obrazec za namenitev 0,5% dohodnine lahko pošljemo po pošti", je še dejala Breda Habjanič, ki je želela izvedeti, koliko denarja je ŽP zbrala v Pomurju in koliko živali so s tem denarjem rešili oz. za kaj so ga porabili, če ne za ta namen? Omenila je tudi konkretne primere, kjer, da je aktivistka ŽP po številnih hišah zbirala sredstva od vrat do vrat: Grad na Goričkem, Nuskova, Apače, Segovci, Hrašenski Vrh ipd., torej praktično po celem Pomurju. "Morebiti tukaj ni zakonske ovire, vsekakor pa to ni fer in etično, če se izdajajo za društvo, ki bi naj delovalo na etičnih principih pomoči nemočnim", smo še slišali na DZŽP.
Letos sterilizirali in kastrirali preko 1.300 hišnih ljubljenčkov
Omenjeno društvo sicer že vrsto skrbi za: zmanjševanju števila nezaželenih živali (torej potencialno prostoživečih, zapuščenih, zanemarjenih) s pomočjo sterilizacij in kastracij; Pomoč pri skrbi za živali ljudem, ki so se znašli v socialni stiski; Ozaveščanju o pravilni skrbi za živali na šolah in terenu; Skrb za prostoživeče mačke; Za doživljenjsko oskrbo rešenih rejenih živali... Tako so v letu 2015 med drugim, pomagali pri sterilizaciji in kastraciji 705 mačk in 88 psov tistim lastnikom, ki tega stroška sami ne bi mogli kriti; Organizirali akcijo sterilizacij in kastracij, s pomočjo katere je bilo steriliziranih in kastriranih 1037 mačk in 272 psov; Vsakodnevno bili na terenu, kjer so preverjali prijave in opozarjali lastnike živali na pravilno skrb za živali; Izvedli 47 predavanj o pravilni skrbi za živali; poslušalo jih je 1773 otrok in tudi veliko odraslih; Vsak dan nahranili okrog 150 prostoživečih mačk, predhodno poskrbeli da so sterilizirane in kastrirani...
Ali je pravilno, da aktivisti ŽP zbirajo finančna sredstva od vrat do vrat, smo povprašali tudi načelnika Upravne enote Gornja Radgona, Marjana Potiska, ki nam je dejal, da nihče izven upravne enote ni zaprosil za tovrstno dovoljenje, brez katerega pa na tem območju ni dovoljeno tovrstno zbiranje denarja, čeprav ima društvo ŽP uradno dovoljenje UE Laško za tovrstno zbiranje sredstev na območju celotne Slovenije.
Očitkov DZŽP pri ŽP niso nikoli prejeli, ne telefonsko in ne pisno
Zato predsednik Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije, ki se nekje skriva pod ŽP, Aldo – Goran Ninovski, trdi da niti očitkov s strani DZŽP niso nikoli prejeli, ne telefonsko in ne pisno. "Vsekakor pa je moje mnenje, da bi morala vsa društva, ki so se registrirala za udejanjanje zaščite, varovanja, skrbi in pomoči in proti mučenju živali ne le zavzemati za te cilje, zaradi katerih so se ustanovile, ampak jih tudi izvajati in samo vse pohvale vredno je, da DZŽP to nalogo izvaja, saj mnoga društva ne izvajajo teh nalog. Kar pa se tiče vprašanja v delu, ki se nanaša na zbiranje prostovoljnih prispevkov, pa je potrebno povedati, da naše Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali deluje na območju celotne Republike Slovenije, to pomeni, da sprejemamo prijave iz območja celotne države in na celotnem območju tudi izvajamo oglede bivalnih in oskrbnih razmer živali ter izpolnjevanje zakonskih predpisov v povezavi odgovornega lastništva živali. Glede na pokritost izvajanja našega dela kot nevladne in neprofitne organizacije je razumljivo, da tudi na celotnem območju države zbiramo prostovoljne prispevke."
Sicer pa, tudi omenjeno združenje se financira z donacijami, sponzorskimi sredstvi, prostovoljnimi prispevki in s prostovoljskim delom. Članstvo v združenju se giblje med 30 in 40 člani. Od tega nekateri izražajo pripadnost le s članstvom, drugi s strokovnim delom, tretjina jih aktivno delujejo v organizacijski enoti aktivistov – prostovoljcev, sedem članov pa kot nadzorniki živali deluje v organizacijski enoti nadzora živali. "Domnevam, da vsem delujočim društvom venomer primanjkuje finančnih sredstev za izvajanje načrtovanega dela, žal prav iz razloga, ker je vse preveč neodgovornih lastnikov živali. Za nas, ki delujemo na območju celotne RS, je že sam strošek nabave in vzdrževanja ter servisiranje voznega parka velik zalogaj, enako pomemben pa je tudi strošek zagotavljanja goriva za izvajanje ogledov, za to si ne znamo predstavljati, da bi ta obseg dela zmogli financirati brez nesebične pomoči naših aktivistov – prostovoljcev, ki dejansko od vrat do vrat prosijo za prostovoljne prispevke. Ne znam si predstavljati, da bi si ob tako pomembnem in odgovornem delu, dopustili lapsus in delovali nezakonito, ko gre dostikrat dobesedno za življenje živali. Naj omenim samo statistični podatek, da je potrebno kar 4% živali, ki smo jih imeli v ogledih, zaradi njihovega stanja evtanazirati. Za nas je to šokanten podatek nad neodgovornostjo, brezbrižnostjo in brezčutnostjo lastnikov, da dopustijo, da razmere eskalirajo do takih oblik in stanj", pravi naš sogovornik, ki je prepričan, "da tudi zaradi pokritosti delovanja na celotnem območju Slovenije, potrebujejo zbiranje donacij, sponzorskih sredstev in prostovoljnih prispevkov na območju celotne države", pravi Ninovski, ki pa ni mogel ustrezno odgovoriti na vprašaje koliko živali so rešili vsaj po letu 2010.
Pri ŽP so osredotočeni predvsem v nadzor odgovornega lastništva živali
So pa v obdobju 2013/16, po besedah Ninovskega, obravnavali 1831 živali, od katerih so rešili 95% obravnavanih prijav, 5% je še v reševanju. Večino teh živali so napotili na veterinarske ambulante, nekaj na urejanje podatkov v registru, na urejanje prenosa lastništva, čipiranje psa, zagotavljanje evtanazije živali... "Menim, da so ti statistični podatki dovolj zgovorni, ki pojasnjujejo in opravičujejo naše delovanje in aktivnosti v slovenskem prostoru. Vsi podatki so dokazljivi in preverljivi v našem arhiviranem sistemu prejetih prijav, napotitvah na oglede in zapisnikov o opravljenih ogledih nadzora živali", razlaga naš sogovornik, ki dodaja, da je sodelovanje z lokalnimi društvi zelo različno. "Veliko društev je le registriranih, ki pa ne opravljajo svojega dela. Veliko število društev pa si svoje delo predstavlja le kot delo telefonske hostese za usmerjanje klicateljev in prijaviteljev na UVHVVR ali Policijo, druga društva pa kot delo posrednikov, ki sprejmejo prijavo in jo samo posredujejo na UVHVVR ali Policijo, brez da bi se aktivno vključevali v oglede, preverjanje in sanacijo razmer. Nekatera društva, ki pa so žal v manjšem številu pa opravljajo delo dobro, nekatera celo izrazito vzorno in zagnano in mnogi njihovi člani posvečajo celoten svoj prosti čas in osebna odrekanja za sledenje nesebični pomoči živali. Seveda, pa je potrebno tukaj tudi izpostaviti dejstvo, da se društva med sabo tudi močno razlikujejo po opredelitvah svojega dela, ki izvirajo ali iz prepoznavanja lokalne problematike ali kadrovske strukture članstva, v nekaterih primerih pa tudi samovolje in egocentričnosti posameznih vodstvenih kadrov društva. Tako imamo društva, ki se posvečajo zgolj eni problematiki, oziroma ji dajejo v svoji aktivnosti večji pomen: psi, mačke, dudarčki, vzrejne živali, prostoživeče, mačje kolonije, zapuščene živali, nelastniške, začasna skrbništva, iskanje posvojiteljev itd. Kot že naziv našega združenja pove, smo mi osredotočeni predvsem v nadzor odgovornega lastništva živali, to je lastniških živali in izpolnjevanja zakonskih določil, ki izvirajo iz naslova lastništva oziroma skrbništva živali, za to si glede na naše izkušnje na terenu (oziraje se na statistične podatke) ne znamo predstavljati kakšno bi bilo stanje zaščite živali v slovenskem prostoru, brez prisotnosti in aktivnega delovanje teh društev. Žal pristojne inštitucije in inšpekcijske službe, ki opravljajo nadzor na tem področju (veterinarska, kmetijska, okoljevarstvena, gradbena, policija) niti časovno niti kadrovsko ne morejo pokrivati vseh potreb preverjanja, ki se pojavljajo v obliki posredovanih prijav. Iz tega vzroka so obstoji in aktivno delovanje društev na področju preprečevanja in zaščite ter proti mučenju živali še kako potrebna, pomembna in glede na stanje odnosa ljudi do živali nujna", je dodal predsednik Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije Aldo – Goran Ninovski, ki je očitno užaljen, da se DZŽP ni najprej pomenilo z njimi.
"Moje osebno mnenje in želja je, da se osredotočimo na nujnost povezovanja in sodelovanja društev, ki pokrivajo tematiko zaščite živali, na njihovo potrebo in nujnost njihove prisotnosti v slovenskem prostoru in na izpostavljanje pozitivnih praks in rezultatov pri izvajanju njihovega dela, saj bomo le na ta način osveščali javnost po prepoznavnosti tega problema, vrednosti obstoja takih društev in pomena njihovega delovanja. Le tako pa bomo lahko dvignili raven kulture in odnosa do živali in s tem izboljšanju njihovih življenjskih, bivalnih in oskrbnih razmer. Nasprotno pa bi imelo potenciranje domnevnih nesoglasji, izpostavljanje nesodelovanj med društvi in poveličevanje pomena egocentričnih, egoističnih, samovoljnih usmeritev posameznikov in posameznih društev, negativen odziv in negativne posledice sledeč cilju izboljšanja razmer živali", je še dejal Ninovski, ki pa ni odgovoril, koliko denarja zberejo od vrat do vrat in tudi sploh in zakaj ga porabijo in kam ga namenijo.
