Letošnja zima omogočila, da edino smučišče v Prlekiji spet obratuje
Obiskali smo smučišče Globoki klanec pri Sv. Tomažu, kjer te dni poteka nočna smuka
Smučišče Globoki klanec
V Prlekiji, natančneje v občini Sv. Tomaž, deluje edino smučišče v širši regiji in sicer smučišče Globoki klanec v Hranjigovcih, s katerim upravlja Smučarski klub Sveti Tomaž.
Letošnja zima je bila vsaj toliko radodarna s snegom in predvsem z
nizkimi temperaturami, da so smučišče te dni pripravili in je primerno
za smučanje. Smučišče smo obiskali tudi mi, podnevi in ponoči, ko tam
poteka nočna smuka.
Naš sogovornik je bil predsednik SK Sveti Tomaž, Ivan Grašič, ki nam je povedal nekaj o samem smučišču, klubu ter načrtih za naprej, ki jih imajo namen v klubu izpeljati še to leto.
Trenutno smučišče obratuje proti večeru, od 17. do 21. ure
SK Tomaž deluje od leta 1996, od takrat je urejeno tudi smučišče, ki pa je zaradi milih zim in premalo snega v teh letih le redko lahko obratovalo. V zadnjih letih so tako imeli okrog pet sezon, ko je smučišče delovalo okrog enega tedna, v vsej 20-letni zgodovini smučišča pa sta bili dve sezoni takšni, da je smučišče lahko obratovalo več kot en mesec. Kot nam je povedal Grašič, mora biti vsaj 25-30 cm snega, da smučišče lahko uredijo, da je primerno za smučanje. Letos je snega sicer manj, a so vseeno z velikim trudom uredili, da se te dni ljubitelji smučanja tudi v Prlekiji lahko smučajo. Trenutno smučišče obratuje proti večeru, od 17. do 21. ure, ko se tudi temperature spustijo pod ničlo, da smučišče zamrzne, s tem se potem tudi dlje časa ohrani primerna podlaga. Smučišče je osvetljeno, obratuje pa tudi vlečnica, ki je dolga 550 metrov in ima 40 dvojnih sider, kapaciteta vlečnice pa je 800 smučarjev na uro. Na smučišču je poskrbljeno za varnost, imajo nadzornika smučišča ter prvo pomoč, nesreč pa praktično ni.
Obiskovalci na smučišče prihajajo iz širše okolice, veliko jih je iz okolice Ptuja, Markovcev, Gorišnice, ... največ pa iz Ormoža in Ljutomera, prihajajo pa tudi obiskovalci iz Prekmurja. Cena vstopnice je 10 evrov za odrasle ter 8 evrov za otroke do 15. leta starosti. V spodnjem delu proge je možno tudi sankanje. Ob ugodnih vremenskih razmerah smučišče obišče tudi do 200 smučarjev na dan.
Umetno zasneževanje najverjetneje že naslednjo sezono
Kot nam je povedal Grašič, so sistem zasneževanja na smučišču pričeli vzpostavljati že leta 2003, a se je takrat zaustavilo pri dokumentaciji. Pred leti so to uredili, saj so si pridobili vsa soglasja lastnikov zemljišč, dovoljenja za uporabo vode in projektno dokumentacijo ter leta 2014 nadaljevali z vzpostavljanjem sistema, ko so uredili vso infrastrukturo, od elektrike do cevovoda za štiri snežne topove vzdolž celotnega smučišča. Letos imajo namen vgraditi še tri vodna zajetja ter objekt z vodnimi črpalkami, ki bo omogočal napajanje snežnih topov. Sistem bi tako naj dokončali letos do decembra, tako da bi v naslednjih sezonah smučišče lahko že umetno zasneževali. Ob tem pa seveda upajo na vsaj podobne zime, kot smo ji priča letos, saj bi ob takšnih razmerah z umetnim zasneževanjem lahko obratovali tudi do dva meseca. Zaenkrat imajo na smučišču dva snežna topova, tretjega naj bi do konca odplačali v kratkem, nato pa bodo iskali sredstva še za četrtega.
Smučišče zanimivo za celotno regijo
Ob tem je seveda vse odvisno tudi ali pa predvsem od finančnih sredstev. Objekt morajo vzdrževati, delati preglede, vsako leto tudi na novo izobraževati ljudi. V večini lahko stroške pokrijejo z vstopnicami smučišča, če je dobra zima, kar pa je v zadnjih letih bolj izjema. Trenutno jih financira Občina Sv. Tomaž, v klubu pa si želijo, da bi si pridobili sredstva tudi v sosednjih občinah, saj je smučišče zanimivo za celotno regijo, saj je v tem okolju edino takšno. Pri samem začetku obratovanja smučišča jim je veliko pomagal tudi danes žal že pokojni nekdanji župan Občine Ljutomer, dr. Ludvik Bratuša, ki izhaja iz teh krajev. Leta 2003 so v klubu investirali 30 tisoč evrov lastnih sredstev, v obdobju treh let je Občina Sv. Tomaž soinvestirala še okoli 50 tisoč evrov, rabijo pa še okrog 30 do 40 tisoč evrov, da bo infrastruktura dokončana in po besedah Grašiča naj bi to bilo do decembra. Nimajo pa v klubu nobenih dolgov, niti kreditov ter delajo na tem, da vse financirajo sproti in postopoma.
V klubu je še pred leti bilo včlanjenih okoli 200 članov, a se je sčasoma njihovo število drastično zmanjšalo, tako da jih je danes aktivnih okoli 15, ki delajo na smučišču. V smučišče je s strani aktivnih članov kluba bilo vloženega več tisoč ur prostovoljnega dela, pri tem pa jim pomagajo tudi številni domači obrtniki s stroji. V klubu je tako cilj, da dokončajo vso infrastrukturo na smučišču in ko bo lahko nemoteno delovalo, bo tudi vse ostalo bolj zaživelo, vključno s članstvom. Ob tem imajo namen uvesti tudi tečaje smučanja.
Od kod ime Globoki klanec?
Ob tem nas je še zanimalo od kod ime smučišča? Grašič nam je razložil, da je smučišče ime Globoki klanec dobilo po tem, ker je na tem mestu, kjer je danes smučišče, nekoč bil resnično globok klanec dolg več kot 500 metrov, 4 do 5 metre širok in 2 do 3 metre globok. To je bila, več sto let nazaj, še v času konjskih vpreg, edina cestna povezava Ormož - Sv. Tomaž. Ta klanec še je obstajal tudi leta 1996, ko so ga zasipali ter tako na tem mestu uredili smučišče. S tem je dobilo tudi ime Globoki klanec. Smučišče se v bistvu začne v Koračkem vrhu, konča pa v Hranjigovcih.
Smučišče torej te dni obratuje. Kako dolgo bo tako, nam Grašič ni vedel povedati, saj se razmere lahko hitro spremenijo, glede na to, da snega ni kaj dosti. Aktualne objave lahko spremljate na njihovi facebook strani, lahko pa pokličete tudi na 031 318 328 (Ivan Grašič), kjer izveste vse informacije.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz smučišča, ko smo ga obiskali.
Trenutno smučišče obratuje proti večeru, od 17. do 21. ure
SK Tomaž deluje od leta 1996, od takrat je urejeno tudi smučišče, ki pa je zaradi milih zim in premalo snega v teh letih le redko lahko obratovalo. V zadnjih letih so tako imeli okrog pet sezon, ko je smučišče delovalo okrog enega tedna, v vsej 20-letni zgodovini smučišča pa sta bili dve sezoni takšni, da je smučišče lahko obratovalo več kot en mesec. Kot nam je povedal Grašič, mora biti vsaj 25-30 cm snega, da smučišče lahko uredijo, da je primerno za smučanje. Letos je snega sicer manj, a so vseeno z velikim trudom uredili, da se te dni ljubitelji smučanja tudi v Prlekiji lahko smučajo. Trenutno smučišče obratuje proti večeru, od 17. do 21. ure, ko se tudi temperature spustijo pod ničlo, da smučišče zamrzne, s tem se potem tudi dlje časa ohrani primerna podlaga. Smučišče je osvetljeno, obratuje pa tudi vlečnica, ki je dolga 550 metrov in ima 40 dvojnih sider, kapaciteta vlečnice pa je 800 smučarjev na uro. Na smučišču je poskrbljeno za varnost, imajo nadzornika smučišča ter prvo pomoč, nesreč pa praktično ni.
Obiskovalci na smučišče prihajajo iz širše okolice, veliko jih je iz okolice Ptuja, Markovcev, Gorišnice, ... največ pa iz Ormoža in Ljutomera, prihajajo pa tudi obiskovalci iz Prekmurja. Cena vstopnice je 10 evrov za odrasle ter 8 evrov za otroke do 15. leta starosti. V spodnjem delu proge je možno tudi sankanje. Ob ugodnih vremenskih razmerah smučišče obišče tudi do 200 smučarjev na dan.
Umetno zasneževanje najverjetneje že naslednjo sezono
Kot nam je povedal Grašič, so sistem zasneževanja na smučišču pričeli vzpostavljati že leta 2003, a se je takrat zaustavilo pri dokumentaciji. Pred leti so to uredili, saj so si pridobili vsa soglasja lastnikov zemljišč, dovoljenja za uporabo vode in projektno dokumentacijo ter leta 2014 nadaljevali z vzpostavljanjem sistema, ko so uredili vso infrastrukturo, od elektrike do cevovoda za štiri snežne topove vzdolž celotnega smučišča. Letos imajo namen vgraditi še tri vodna zajetja ter objekt z vodnimi črpalkami, ki bo omogočal napajanje snežnih topov. Sistem bi tako naj dokončali letos do decembra, tako da bi v naslednjih sezonah smučišče lahko že umetno zasneževali. Ob tem pa seveda upajo na vsaj podobne zime, kot smo ji priča letos, saj bi ob takšnih razmerah z umetnim zasneževanjem lahko obratovali tudi do dva meseca. Zaenkrat imajo na smučišču dva snežna topova, tretjega naj bi do konca odplačali v kratkem, nato pa bodo iskali sredstva še za četrtega.
Smučišče zanimivo za celotno regijo
Ob tem je seveda vse odvisno tudi ali pa predvsem od finančnih sredstev. Objekt morajo vzdrževati, delati preglede, vsako leto tudi na novo izobraževati ljudi. V večini lahko stroške pokrijejo z vstopnicami smučišča, če je dobra zima, kar pa je v zadnjih letih bolj izjema. Trenutno jih financira Občina Sv. Tomaž, v klubu pa si želijo, da bi si pridobili sredstva tudi v sosednjih občinah, saj je smučišče zanimivo za celotno regijo, saj je v tem okolju edino takšno. Pri samem začetku obratovanja smučišča jim je veliko pomagal tudi danes žal že pokojni nekdanji župan Občine Ljutomer, dr. Ludvik Bratuša, ki izhaja iz teh krajev. Leta 2003 so v klubu investirali 30 tisoč evrov lastnih sredstev, v obdobju treh let je Občina Sv. Tomaž soinvestirala še okoli 50 tisoč evrov, rabijo pa še okrog 30 do 40 tisoč evrov, da bo infrastruktura dokončana in po besedah Grašiča naj bi to bilo do decembra. Nimajo pa v klubu nobenih dolgov, niti kreditov ter delajo na tem, da vse financirajo sproti in postopoma.
V klubu je še pred leti bilo včlanjenih okoli 200 članov, a se je sčasoma njihovo število drastično zmanjšalo, tako da jih je danes aktivnih okoli 15, ki delajo na smučišču. V smučišče je s strani aktivnih članov kluba bilo vloženega več tisoč ur prostovoljnega dela, pri tem pa jim pomagajo tudi številni domači obrtniki s stroji. V klubu je tako cilj, da dokončajo vso infrastrukturo na smučišču in ko bo lahko nemoteno delovalo, bo tudi vse ostalo bolj zaživelo, vključno s članstvom. Ob tem imajo namen uvesti tudi tečaje smučanja.
Od kod ime Globoki klanec?
Ob tem nas je še zanimalo od kod ime smučišča? Grašič nam je razložil, da je smučišče ime Globoki klanec dobilo po tem, ker je na tem mestu, kjer je danes smučišče, nekoč bil resnično globok klanec dolg več kot 500 metrov, 4 do 5 metre širok in 2 do 3 metre globok. To je bila, več sto let nazaj, še v času konjskih vpreg, edina cestna povezava Ormož - Sv. Tomaž. Ta klanec še je obstajal tudi leta 1996, ko so ga zasipali ter tako na tem mestu uredili smučišče. S tem je dobilo tudi ime Globoki klanec. Smučišče se v bistvu začne v Koračkem vrhu, konča pa v Hranjigovcih.
Smučišče torej te dni obratuje. Kako dolgo bo tako, nam Grašič ni vedel povedati, saj se razmere lahko hitro spremenijo, glede na to, da snega ni kaj dosti. Aktualne objave lahko spremljate na njihovi facebook strani, lahko pa pokličete tudi na 031 318 328 (Ivan Grašič), kjer izveste vse informacije.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz smučišča, ko smo ga obiskali.
