Sledi keltske poselitve v Prekmurju

V razstavišču Pomurskega muzeja Murska Sobota, v soboškem gradu, je na ogled postavljena vrhunska tematska razstava o sledeh keltske poselitve v Prekmurju, ki nosi zgovoren naslov »Kelti so tüdi tü«. Gre za peto tematsko razstavo tega muzeja, ki predstavlja rezultate arheoloških raziskav, ki so med leti 1999-2007 potekala na trasi Pomurske avtoceste pred njeno gradnjo, in sicer na območju južno od Murske Sobote in Kroga. Avtor razstave dr. Branko Kerman poudarja, da tematsko v različne sklope razdeljena razstava, s številnimi rekonstrukcijami, izkopanimi najdbami, tekstovnimi opisi in tujim dokumentarnim filmom o Keltih, želi predstaviti obdobje mlajše železne dobe. Prav ta čas so posebej zaznamovali Kelti.

»Z odkritjem poselitve, ki je pripadala keltskim priseljencem s severovzhoda in je trajala vse do prihoda Rimljanov, se je pokazalo, da je bil naš prostor zelo povezan s keltskim svetom v panonskem in tudi v širšem srednjeevropskem prostoru,« je poudaril dr. Kerman. Ker je bilo to obdobje v Prekmurju do sedaj nepoznano oz. zelo slabo raziskano, so povsem novo razumevanje latenskega obdobja prinesla arheološka izkopavanja na omenjeni avtocestni trasi, ko so bile odkrite prve keltske naselbine in grobišča iz časa od konca 3. do prve polovice 1. stol. pr. n. št. Naselbine so bile strnjene na ravnici južno od Murske Sobote in Kroga na najdiščih Kotare–Krogi, Kotare–Baza, na Novi tabli in na najdišču Pod Kotom–sever pri Krogu. V njih so bile izkopane posamezne zemljanke ali skupine zemljank ter nadzemne stavbe s pripadajočimi jamami različnih namembnosti.

Ob tej priložnosti je Pomurski muzej na 64 straneh velikega formata v slovenskem in angleškem jeziku izdal obsežen katalog. Njegov izid, kakor tudi samo razstavo, je ob muzeju podprlo tudi kulturno ministrstvo. Kelti (gr. Keltoi) so skupno ime za veliko plemensko skupnost, ki je nastala na ozemlju severno od Alp, od vzhodne Francije, preko južne Nemčije in severne Švice vse do Češke in Spodnje Avstrije z Gradiščanskim, na področju zahodnohalštatske kulture. Z oblikovanjem zgodnjelatenske kulture v zgodnjem 5. stol. pr. n. št. so Kelti dobili novo identiteto in uničili staro halštatsko (železnodobno) kulturo na tem področju. Z osvajalnimi pohodi na začetku 4. stol. pr. n. št. so prodrli globoko v Italijo, leta 387 pr. n. št. so požgali in razrušili Rim ter se naselili v srednji Italiji in v Padski nižini. Selitve na zahod in sever na Iberski polotok in Britansko otočje ter preostalo Francijo so se verjetno končale v 3. stol. pr. n. št. Po selitvi na jug Panonske kotline, vzhodne Alpe in proti Grčiji so na naše območje so prišli ob koncu 3. in v začetku 2. stoletja pr. n. št.

Jože Žerdin