Na sodišču ponovno o lastništvu doma
Dom Matije Gubca v Svetem Juriju ob Ščavnici še ni v občinski lasti
Dom Matije Gubca v Svetem Juriju ob Ščavnici
O lastništvu Doma Matije Gubca, ki prenovljen stoji ob zgradbi občinske uprave v Svetem Juriju ob Ščavnici, bodo ponovno razpravljali in odločali v sodni dvorani. Tako je odločilo mariborsko višje sodišče. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici si je že leta 2005 želela priti do dokumenta, da je lastnica tega doma, ki so ga v času gradnje pomurskega dela avtoceste uporabljali izvajalci.
Zato se je odločila za pravdo na radgonskem sodišču, saj se je v
postopku pojavil Vanja Kreft, ki ima stalno prebivališče v Ljubljani,
živel pa naj bi v Franciji. Kreft je radgonskemu sodišču leta 2008
posredoval dokument, da dom stoji na njegovem zemljišču, občina pa je
želela do nepremičnine na osnovi priposestvovanja. Na okrajnem sodišču
v Gornji Radgoni je sodnica Majda Bakan Šiftar odločila v prid občine,
vendar je na podlagi pritožbe Kreftovega zagovornika, odvetnika Andreja
Kaca iz Maribora, mariborsko višje sodišče sodbo razveljavilo in jo
vrnilo v ponovno odločanje radgonskemu sodišču. "Nova obravnava naj bi
se pričela v prvi polovici letošnjega leta," nas je obvestil župan
občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana.
Lastništvo doma ni bilo nikoli pravno urejeno. Vladimir Kreft, oče Vanje Krefta, naj bi davnega leta 1935 z darilno pogodbo odstopil zemljišče Društvu kmetskih fantov in deklet, z namenom, da člani tega društva zgradijo dom. Leto pozneje je Kreft to isto zemljišče odkupil nazaj, o čemer priča kupoprodajna pogodba. Člani omenjenega društva so nato v letih 1937 in 1938 na tem zemljišču le zgradili dom za potrebe javnega in kulturnega življenja prebivalcev. Izpovedi prič na radgonskem sodišču govorijo o tem, da je od leta 1980 z Domom Matije Gubca upravljala lokalna skupnost, Kreftovi predniki pa kljub vknjiženi lastninski pravici doma niso nikoli imeli v posesti, prav tako niso nasprotovali obnovam med letoma 1960 in 1985, čeprav so za zanje vedeli. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je tako s svojimi pravnimi predniki imela nedvomno v posesti Dom Matije Gubca več kot 20 let in je bila dobroverni posestnik, zato je sodnica Bakan Šiftarjeva tudi odločila, da je prav občina dejanska izključna lastnica dela posesti, na katerem stoji dom. Sodišče je takrat odločilo, da je Kreft dolžan občini omogočiti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vendar je Kreft s svojimi argumenti uspel, da je višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo. Kreft je že v Gornji Radgoni oporekal legitimaciji občine in ugovarjal priposestvovanju ter pridobitvi nepremičnine na originalen način. Kreft je s svojim zagovornikom prepričan, da občina tega z ničemer ni izkazala. Mariborsko višje sodišče je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče kršilo, saj naj bi občina Sveti Jurij ob Ščavnici obširnejšo listinsko dokumentacijo in tudi zaslišanje številnih prič predlagala v pripravljalni vlogi, vloženi šele po tretji glavni obravnavi. Zakonodaja namreč nalaga strankam v postopku, da najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo "navedejo vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke". Višje sodišče predvideva, da bi lahko bila odločitev radgonskega sodišča, če bi to upoštevalo le pravočasno predlagane dokaze, drugačna. "Sedaj bomo tako morali v ponovno dokazovanje, da je lastnica Doma Matije Gubca izključno občina," je bil razočaran z odločitvijo višjega sodišča Slana, ki je javno pozval vse občane, ki imajo v lasti dokumentacijo o dejavnostih in vlaganjih v dom, da to dostavijo občinski upravi, predvsem pa želi, da bi s pričanjem na sodišču potrdili, da je dejanska lastnica doma prav občina.
Lastništvo doma ni bilo nikoli pravno urejeno. Vladimir Kreft, oče Vanje Krefta, naj bi davnega leta 1935 z darilno pogodbo odstopil zemljišče Društvu kmetskih fantov in deklet, z namenom, da člani tega društva zgradijo dom. Leto pozneje je Kreft to isto zemljišče odkupil nazaj, o čemer priča kupoprodajna pogodba. Člani omenjenega društva so nato v letih 1937 in 1938 na tem zemljišču le zgradili dom za potrebe javnega in kulturnega življenja prebivalcev. Izpovedi prič na radgonskem sodišču govorijo o tem, da je od leta 1980 z Domom Matije Gubca upravljala lokalna skupnost, Kreftovi predniki pa kljub vknjiženi lastninski pravici doma niso nikoli imeli v posesti, prav tako niso nasprotovali obnovam med letoma 1960 in 1985, čeprav so za zanje vedeli. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je tako s svojimi pravnimi predniki imela nedvomno v posesti Dom Matije Gubca več kot 20 let in je bila dobroverni posestnik, zato je sodnica Bakan Šiftarjeva tudi odločila, da je prav občina dejanska izključna lastnica dela posesti, na katerem stoji dom. Sodišče je takrat odločilo, da je Kreft dolžan občini omogočiti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vendar je Kreft s svojimi argumenti uspel, da je višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo. Kreft je že v Gornji Radgoni oporekal legitimaciji občine in ugovarjal priposestvovanju ter pridobitvi nepremičnine na originalen način. Kreft je s svojim zagovornikom prepričan, da občina tega z ničemer ni izkazala. Mariborsko višje sodišče je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče kršilo, saj naj bi občina Sveti Jurij ob Ščavnici obširnejšo listinsko dokumentacijo in tudi zaslišanje številnih prič predlagala v pripravljalni vlogi, vloženi šele po tretji glavni obravnavi. Zakonodaja namreč nalaga strankam v postopku, da najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo "navedejo vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke". Višje sodišče predvideva, da bi lahko bila odločitev radgonskega sodišča, če bi to upoštevalo le pravočasno predlagane dokaze, drugačna. "Sedaj bomo tako morali v ponovno dokazovanje, da je lastnica Doma Matije Gubca izključno občina," je bil razočaran z odločitvijo višjega sodišča Slana, ki je javno pozval vse občane, ki imajo v lasti dokumentacijo o dejavnostih in vlaganjih v dom, da to dostavijo občinski upravi, predvsem pa želi, da bi s pričanjem na sodišču potrdili, da je dejanska lastnica doma prav občina.
