Dr. Romana Jordan Cizelj o črpanju finančnih sredstev iz programa Life+

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj je prejela odgovor Evropske komisije na poslansko vprašanje o črpanju finančnih sredstev iz programa Life+

Prlekija-on.net, četrtek, 4. februar 2010 ob 12:11
Dr. Romana Jordan Cizelj

Dr. Romana Jordan Cizelj

»Veseli me, da je Evropska komisija prepoznala, da je skladno in celovito črpanje finančnih sredstev iz programa Life+ naš skupen evropski interes. Študija, v kateri bo zunanji svetovalec opredelil glavne vzroke za nezadostno črpanje sredstev v številnih državah članicah in predlagal načine za njihovo odpravo, mora biti zaključena v čim krajšem času. Od Evropske komisije pa pričakujem, da bo v skladu s priporočili učinkovito ukrepala,« je odgovor Komisije komentirala dr. Romana Jordan Cizelj.

Poslanka je v pismu Evropski komisiji postavila tri vprašanja, ki se nanašajo na črpanje finančnih sredstev iz projekta Life+, izpostavila pa je problem neenakomernega črpanja sredstev v večini držav članic, ki ne dosega nacionalnih kvot.

Evropska komisija je v podanem odgovoru priznala, da je črpanje sredstev od leta 2007 neenakomerno in da države, ki so se kasneje priključile Evropski uniji, ne črpajo dovolj sredstev. Zato je pri zunanjem izvajalcu naročila študijo, v kateri naj bi ta opredelil glavne vzroke za neenakomerno črpanje in jih pomagal odpraviti.

V prilogi prilagamo vprašanje in odgovor Evropske komisije.

PISNO VPRAŠANJE E-6096/09

predložila Romana Jordan Cizelj (PPE)

za Komisijo

Zadeva: Črpanje sredstev programa LIFE+

Varovanje okolja je ena od prednostnih nalog Evropske unije. V ta namen je Evropska komisija ustanovila sklad LIFE III, ki je začel delovati leta 1992. Deloval je do leta 2007, od tedaj naprej pa se je preoblikoval v LIFE+. V preteklem letu je bilo porabljenih več kot 208 milijonov EUR za projekte v programu LIFE+.

Uredba št. 614/20071 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu LIFE+ za sorazmerno razdelitev projektov po posameznih državah članicah določa okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se izberejo projekti in dodelijo sredstva, če projekti dosežejo vsaj minimalno število točk. Če je število izbranih projektov za sofinanciranje ene od držav članic manjše od njene okvirne letne kvote, se preostala sredstva dodelijo najboljšim projektom drugih držav članic. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je uspešnost držav članic pri pridobivanju teh sredstev zelo različna. V letu 2008 je bila najuspešnejša Belgija, ki je uspešno pridobila kar 206 % nacionalne kvote. Sledi ji Italija s 198 % nacionalne kvote, Grčija s 165 % nacionalne kvote. Na repu razpredelnice so se znašle Malta, Luksemburg, Litva in Irska, ki niso pridobili niti enega projekta. Slovenija je pridobila 19 % nacionalne kvote, čeprav ima največji delež ozemlja, uvrščenega v omrežje Natura 2000, ki je določeno po merilih, obvezujočih za države članice .

Namen programa LIFE+ je financiranje najboljših pobud ali perspektivnih projektov, povezanih z upravljanjem območij Natura 2000. V evropskem interesu je, da se za naravo skrbi skladno in celovito v vsej Evropski uniji. Kljub temu pa izkupiček posameznih držav članic ni sorazmeren. Zato Evropsko komisijo sprašujem:

  1. Ali je Evropska komisija naredila analizo črpanja finančnih sredstev iz programa LIFE+? Če da, kakšne so ugotovitve te analize?
  2. Ali Evropska komisija pozna vzroke, zaradi katerih devetnajst držav članic programa LIFE+ počrpa manj sredstev, kot je predvideno z nacionalnimi kvotami? Kar devet držav članic počrpa manj kot polovico sredstev?
  3. Kako bo Evropska komisija ukrepala, da bo zagotovila večjo uspešnost pri črpanju finančnih sredstev v vseh državah članicah ter s tem zagotovila skladen trajnostni razvoj v vsej EU?

E-6096/09EN

Odgovor komisarja Dimasa

v imenu Komisije

(22.1.2010)
 
Na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+)1 so bili objavljeni trije razpisi za zbiranje predlogov. V okviru prvih dveh, ki sta bila objavljena leta 2007 in 2008, je bilo za sofinanciranje izbrano več projektov. 

Treba je poudariti, da je Komisija pri tem odvisna od tega, kako dobre predloge predložijo vlagatelji v državah članicah, in ne more popolnoma zagotoviti okvirnih nacionalnih kvot, če iz ene ali več držav članic ne prejme dovolj predlogov. Komisija je glede na določbe iz člena 6 uredbe za vsak razpis ocenila, v kolikšni meri sredstva, ki so bila dodeljena posameznim državam članicam, ustrezajo okvirnim nacionalnim kvotam. Z analizo naj bi opredelila tudi problematična področja in možne načine za odpravo težav.

V priloženih prilogah2 so grafično povzeti rezultati analize za razpisa za leti 2007 in 2008. Eden od pomembnih vidikov teh rezultatov je, da se odstotek okvirne nacionalne kvote za posamezno državo članico med letoma bistveno razlikuje. Zato je treba pri vsaki analizi, pri kateri se poskuša ugotoviti, ali je z okvirnimi nacionalnimi kvotami izpolnjen cilj o sorazmerni razdelitvi razpoložljivih sredstev med državami članicami, upoštevati program LIFE+ kot celoto in ne zgolj posamezna leta.

Ker okvirne nacionalne kvote veljajo šele od leta 20007, Komisija v tem trenutku še ne more predložiti dokončnih ugotovitev. Vendar pa je iz rezultatov za prva leta razvidno, da zlasti nove države članice ne črpajo dovolj sredstev. Zato je Komisija zunanjemu izvajalcu naročila študijo, v kateri naj bi ta opredelil glavne vzroke za nezadostno črpanje sredstev in predlagal načine za njihovo odpravo. Študija bo kmalu končana, nekatere ugotovitve pa bodo veljale za vse države članice in ne samo za nove. Komisija bo natančno preučila priporočila, ki jih bo pripravil zunanji izvajalec, in nekatere med njimi posredovala nacionalnim organom v državah članicah ter sprejela ukrepe v skladu z uredbo o LIFE+, s katerimi bo izboljšala razdelitev sredstev med državami članicami.

Medtem je Komisija v ta namen že sprejela nekatere ukrepe. Od leta 2007 v vseh državah članicah vsako leto organizira informativne seminarje o LIFE+ v njihovih nacionalnih jezikih. Te delavnice so namenjene morebitnim vlagateljem, ki morda ne vedo, da obstaja poseben finančni instrument EU za sofinanciranje na področju okolja. Nudile naj bi tudi izobraževanje za nacionalne kontaktne točke uprav držav članic, da bi lahko te bolje pomagale morebitnim vlagateljem pri pripravi dobrih predlogov. Komisija vsako leto pripravi tudi natančne smernice za pripravo predlogov in njihovo ocenjevanje. Te smernice in obrazci za predložitev predlogov so na voljo na spletni strani LIFE: http://ec.europa.eu/life.

Pisarna poslanke EP dr. Romane Jordan Cizelj
Jernej Smisl, svetovalec
Tel.: +32 (0) 2 28 37 280

E-pošta:
jernej.smisl@europarl.europa.eu ali
romana.jordancizelj-assistant@europarl.europa.eu



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Slovenija