Radenci: V čast Dneva upora proti okupatorju
Pohod do Erinox-a, kjer je vse pričakala pihalna godba
V čast Dneva upora proti okupatorju v Radencih
Krajevna
organizacija Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega
boja Radenci je v sodelovanju s podjetjem Erinox Radenci ter
Socialnimi demokrati v Radencih pripravila slovesnost v čast
nekdanjega Dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda, danes Dan
upora proti okupatorju. Dogajalo se je to v sredo, 26. aprila
popoldne.
Udeleženci
pohoda so se zbrali ob 15.45 pri Vrtcu Radenski mehurčki v Radencih,
formirali pohodno kolono ter z zastavonošo (Emil
Šmid)
slovenske trobojnice ter praporščakom (Alojz
Vrzel) KO
ZZB za vrednote NOB krenili po Titovi cesti do bistroja Erinox. Tam
je že bila Pihalna godba Gornja Radgona, ki je s koračnico
pozdravila pohodnike.
Sledila je krajša spominska slovesnost, ki jo je kot povezovalec vodil Dejan Berić ter omenil: »...Kar se je začelo z ilegalnim sestankom in ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Vidmarjevi vili v Ljubljani, v noči s 26. na 27. april 1941, se je 9. maja 1945 izteklo s 37-tisočglavo slovensko partizansko vojsko. Pred njo pa je v Topolšici brezpogojno vdajo podpisal poveljnik nemških oboroženih sil na Balkanu general Alexander von Löhr...«. Pozdravni nagovor s čestitkami vsem ob prazniku je imel še župan Občine Radenci Janez Rihtarič.
V imenu službeno odsotnega predsednika Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Radenci, Darjana Mencigarja, je slovesni govor prebrala njegova sestra Sara Mencigar in iz le-tega izdvajamo: »...Od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda mineva že 76 let in od zmage nad nacizmom in fašizmom 72 let. Zaradi velike časovne distance so med nami le še redki udeleženci in pričevalci druge svetovne vojne ter NOB, zato je ohranjanje spomina na to pomembno obdobje naše polpretekle zgodovine tem bolj pomembno... Kako resno so nacisti in fašisti načrtovali veliko preureditev Evrope, smo kmalu po okupaciji aprila 1941 okusili tudi Slovenci. Nemški okupator je uvedel skoraj popoln izgon slovenskega jezika iz javne rabe in pričel z izgonom vseh tistih prebivalcev v tujino, ki jih je imel za domoljubno zavedne in sebi kot potencialno grožnjo... Zato je tembolj spoštovanja vreden angažma vseh tistih, ki so se v času 2. svetovne vojne tako ali drugače vključili v upor proti okupatorju. Prispevek Slovencev k zmagi nad nacizmom in fašizmom nam priznava ves svobodoljubni svet, kajti naš prispevek nikakor ni bil samo simbolične narave, ampak strateškega pomena. Zgodovinarji ocenjujejo, da so partizani na ozemlju okupirane Jugoslavije nase »vezali« 24 divizij nemške vojske, ki bi jih Berlin krvavo potreboval drugod po Evropi. Tudi zato visi v prostorih ameriškega nacionalnega vojnega muzeja v Washingtonu originalni bojni prapor znamenitega primorskega 9. partizanskega korpusa in ne kakšni domobranski prapor... In kaj je ostalo od pridobitev NOB do današnjih dni ? Častni predsednik slovenske borčevske organizacije, tovariš Janez Stanovnik, je pred leti dejal, da proces, ki se je začel z Osvobodilno fronto, še zmeraj ni končan, saj marsikatera programska točka OF iz davnega leta 1941 ni bila uresničena ne v drugi Jugoslavije, ne v samostojni Sloveniji. To velja denimo za tisto točko, ki je predvidela uvedbo »dosledne ljudske demokracije« po osvoboditvi. Še več, dogaja se nam celo erozija nekaterih že pridobljenih pravic. Tega pa ne smemo in ne bomo dopustili. Zato se spoštljivo ozrimo v preteklost, si vzemimo zgled po naših pogumnih borcih, da se bomo danes in jutri borili za ideale, ki so navdihovali naše prednike.«
Druženje pri bistroju Erinox se je ob zaigranih melodijah Pihalne godbe Gornja Radgona ter pogostitvijo Socialnih demokratov nadaljevalo v pozne večerne ure.
Sledila je krajša spominska slovesnost, ki jo je kot povezovalec vodil Dejan Berić ter omenil: »...Kar se je začelo z ilegalnim sestankom in ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Vidmarjevi vili v Ljubljani, v noči s 26. na 27. april 1941, se je 9. maja 1945 izteklo s 37-tisočglavo slovensko partizansko vojsko. Pred njo pa je v Topolšici brezpogojno vdajo podpisal poveljnik nemških oboroženih sil na Balkanu general Alexander von Löhr...«. Pozdravni nagovor s čestitkami vsem ob prazniku je imel še župan Občine Radenci Janez Rihtarič.
V imenu službeno odsotnega predsednika Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Radenci, Darjana Mencigarja, je slovesni govor prebrala njegova sestra Sara Mencigar in iz le-tega izdvajamo: »...Od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda mineva že 76 let in od zmage nad nacizmom in fašizmom 72 let. Zaradi velike časovne distance so med nami le še redki udeleženci in pričevalci druge svetovne vojne ter NOB, zato je ohranjanje spomina na to pomembno obdobje naše polpretekle zgodovine tem bolj pomembno... Kako resno so nacisti in fašisti načrtovali veliko preureditev Evrope, smo kmalu po okupaciji aprila 1941 okusili tudi Slovenci. Nemški okupator je uvedel skoraj popoln izgon slovenskega jezika iz javne rabe in pričel z izgonom vseh tistih prebivalcev v tujino, ki jih je imel za domoljubno zavedne in sebi kot potencialno grožnjo... Zato je tembolj spoštovanja vreden angažma vseh tistih, ki so se v času 2. svetovne vojne tako ali drugače vključili v upor proti okupatorju. Prispevek Slovencev k zmagi nad nacizmom in fašizmom nam priznava ves svobodoljubni svet, kajti naš prispevek nikakor ni bil samo simbolične narave, ampak strateškega pomena. Zgodovinarji ocenjujejo, da so partizani na ozemlju okupirane Jugoslavije nase »vezali« 24 divizij nemške vojske, ki bi jih Berlin krvavo potreboval drugod po Evropi. Tudi zato visi v prostorih ameriškega nacionalnega vojnega muzeja v Washingtonu originalni bojni prapor znamenitega primorskega 9. partizanskega korpusa in ne kakšni domobranski prapor... In kaj je ostalo od pridobitev NOB do današnjih dni ? Častni predsednik slovenske borčevske organizacije, tovariš Janez Stanovnik, je pred leti dejal, da proces, ki se je začel z Osvobodilno fronto, še zmeraj ni končan, saj marsikatera programska točka OF iz davnega leta 1941 ni bila uresničena ne v drugi Jugoslavije, ne v samostojni Sloveniji. To velja denimo za tisto točko, ki je predvidela uvedbo »dosledne ljudske demokracije« po osvoboditvi. Še več, dogaja se nam celo erozija nekaterih že pridobljenih pravic. Tega pa ne smemo in ne bomo dopustili. Zato se spoštljivo ozrimo v preteklost, si vzemimo zgled po naših pogumnih borcih, da se bomo danes in jutri borili za ideale, ki so navdihovali naše prednike.«
Druženje pri bistroju Erinox se je ob zaigranih melodijah Pihalne godbe Gornja Radgona ter pogostitvijo Socialnih demokratov nadaljevalo v pozne večerne ure.
