Varuh pravic živali bolj potreben kot varuh narave
Društva s področja pravic živali zahtevajo sistemske spremembe
Stanko Valpatič
Potem, ko se je v začetku aprila v javnosti pojavila zahteva lovcev, ribičev in nekaterih drugih skupin, da država ustanovi urad varuha narave, so se sedaj oglasila še nekatera društva s področja pravic in varstva živali, kot so: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo za zaščito živali Pomurja, Zavod Pit, Društvo za zaščito živali Slovenska Bistrica, Društvo za zaščito konj, Animal Angels, Slovensko vegansko društvo... Kot pravi predsednik Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Stanko Valpatič, vsa omenjena društva sicer pozdravljajo vsako utemeljeno pobudo, katere cilj je varovanje okolja, a hkrati ugotavljajo, da bi bilo dosti bolj nujno najprej ustanoviti urad varuha pravic živali. "Nenavadno bi bilo, da bi imeli gozdovi in potoki varuha, noben državni organ pa ne bi bil posvečen milijonom prebivalcev Slovenije, ki niso ljudje, in ki svojih pravic ne morejo sami uveljavljati", pravi Valpatič.
Prepričan je, da je zdravo, naravno okolje v interesu ljudi in zato že
ima številne zagovornike. Ne le Zavod za varstvo narave, tudi uradi za
varstvo okolja in drugi organi na državnem in občinskem nivoju se
posvečajo skrbi za naravo. V zadnjih letih so medijsko odmevali uspehi
pri varovanju narave, kot npr. odpoved gradnje plinskih terminalov v
Tržaškem zalivu, prekinitev priprav na gradnjo elektrarn na Muri in
prepoved sežiganja odpadkov v cementarni Trbovlje. Nekaj je k uspehom
pripomogla zakonodaja, veliko pa požrtvovalnost posameznikov in odziv
splošne javnosti.
"Med tem ko imajo okoljska vprašanja vpliv tudi na ljudi, pa jih položaj živali večinoma ne zadeva in zato so se le redki pripravljeni angažirati za varovanje pravic živali. To se odraža tudi v zakonodaji. Čeprav imamo ljudje in živali iste temeljne pravice do življenja in svobode, ker ni logično, da bi v evoluciji od človekovih živalskih prednikov do človeka naenkrat mati brez pravic rodila otroke s pravicami, pa niti Zakon o zaščiti živali ne omenja njihovih pravic. Niti človek, ki so mu v sodnem postopku dokazali najhujše zločine, ne bo dobil smrtne kazni, divjo žival pa birokrat z upravnim aktom obsodi na smrt brez možnosti obrambe, ker je podobna nekomu, ki je povzročil »škodo v kmetijstvu« ali ker je njej podobnih »preveč«. Pred kratkim so del pristojnosti centrov za socialno delo prenesli na sodišča, da bi našim otrokom zagotovili kar najboljše pravno varstvo, živali v živinoreji pa že v zgodnjem otroštvu doživijo mučenje in strašno smrt", razlaga Valpatič.
Za živali manj pomembna podrobnost, ki pa kaže na nesmiselno in diskriminatorno ureditev je, da veterinarska uprava ne sodi pod ministrstvo za zdravje, kot ostali zdravstveni sistem, temveč pod ministrstvo za kmetijstvo, čeprav zdravje ostalih živali pogosto neposredno vpliva tudi na zdravje ljudi. "Spomnimo se le primera ptičje gripe. Trenutno je aktualna javna polemika, koliko jelenov naj lovci ubijejo. Okoljevarstveniki vidijo gozd, ki bi naj bil ogrožen, lastniki gozdov vidijo predvsem svoj ekonomski interes, lovci bi radi imeli čim bolj proste roke, pravice jelenov pa nihče ne zagovarja. Zato so tudi predlogi zelo nestrokovni in enostranski. Nihče ne ve niti koliko jelenov je v Sloveniji, niti kako se njihovo število giblje, sploh pa ni strokovno utemeljeno, kakšen bo učinek povečanega odstrela. V tujini ugotavljajo, da na primer na objedanje lubja vplivajo tudi stres in drugi dejavniki, ne le število jelenov, in čeprav so v Nemčiji število ustreljenih jelenov v zadnjih dvajsetih letih povečali od 47.665 na skoraj 80.000 in število se še povečuje, se poškodbe na drevesih niso ustrezno zmanjšale. Živali se na povečanje nasilja odzovejo tudi s povečano rodnostjo. Neprimerno je, da nekdo odloča o usodi drugih na podlagi pomanjkljivih strokovnih ugotovitev in statistike", so prepričani ljubitelji živali.
Prepričani so, kako vsi ti podatki kažejo, da je pravni položaj živali v Sloveniji nezadostno urejen, in društva, ki delujejo na področju pravic živali, imajo zelo malo moči, saj je ljudi, ki imajo neprimeren odnos do pravic živali preveč, imajo velik vpliv in pogosto ekonomski interes za svoje početje. Le državni organ, kot je varuh pravic živali, in ustrezna sprememba zakonodaje, bosta omogočila učinkovito zaščito pravic. "Zaskrbljujoče pa je, da se je v javnosti prej začela debata o potrebi po uvedbi varuha narave, kot pa varuha pravic večine prebivalcev Slovenije. Podpisana društva pozivamo vlado in državni zbor na začetek dialoga o boljši ureditvi omenjenega področja", je še dejal Stanko Valpatič.
"Med tem ko imajo okoljska vprašanja vpliv tudi na ljudi, pa jih položaj živali večinoma ne zadeva in zato so se le redki pripravljeni angažirati za varovanje pravic živali. To se odraža tudi v zakonodaji. Čeprav imamo ljudje in živali iste temeljne pravice do življenja in svobode, ker ni logično, da bi v evoluciji od človekovih živalskih prednikov do človeka naenkrat mati brez pravic rodila otroke s pravicami, pa niti Zakon o zaščiti živali ne omenja njihovih pravic. Niti človek, ki so mu v sodnem postopku dokazali najhujše zločine, ne bo dobil smrtne kazni, divjo žival pa birokrat z upravnim aktom obsodi na smrt brez možnosti obrambe, ker je podobna nekomu, ki je povzročil »škodo v kmetijstvu« ali ker je njej podobnih »preveč«. Pred kratkim so del pristojnosti centrov za socialno delo prenesli na sodišča, da bi našim otrokom zagotovili kar najboljše pravno varstvo, živali v živinoreji pa že v zgodnjem otroštvu doživijo mučenje in strašno smrt", razlaga Valpatič.
Za živali manj pomembna podrobnost, ki pa kaže na nesmiselno in diskriminatorno ureditev je, da veterinarska uprava ne sodi pod ministrstvo za zdravje, kot ostali zdravstveni sistem, temveč pod ministrstvo za kmetijstvo, čeprav zdravje ostalih živali pogosto neposredno vpliva tudi na zdravje ljudi. "Spomnimo se le primera ptičje gripe. Trenutno je aktualna javna polemika, koliko jelenov naj lovci ubijejo. Okoljevarstveniki vidijo gozd, ki bi naj bil ogrožen, lastniki gozdov vidijo predvsem svoj ekonomski interes, lovci bi radi imeli čim bolj proste roke, pravice jelenov pa nihče ne zagovarja. Zato so tudi predlogi zelo nestrokovni in enostranski. Nihče ne ve niti koliko jelenov je v Sloveniji, niti kako se njihovo število giblje, sploh pa ni strokovno utemeljeno, kakšen bo učinek povečanega odstrela. V tujini ugotavljajo, da na primer na objedanje lubja vplivajo tudi stres in drugi dejavniki, ne le število jelenov, in čeprav so v Nemčiji število ustreljenih jelenov v zadnjih dvajsetih letih povečali od 47.665 na skoraj 80.000 in število se še povečuje, se poškodbe na drevesih niso ustrezno zmanjšale. Živali se na povečanje nasilja odzovejo tudi s povečano rodnostjo. Neprimerno je, da nekdo odloča o usodi drugih na podlagi pomanjkljivih strokovnih ugotovitev in statistike", so prepričani ljubitelji živali.
Prepričani so, kako vsi ti podatki kažejo, da je pravni položaj živali v Sloveniji nezadostno urejen, in društva, ki delujejo na področju pravic živali, imajo zelo malo moči, saj je ljudi, ki imajo neprimeren odnos do pravic živali preveč, imajo velik vpliv in pogosto ekonomski interes za svoje početje. Le državni organ, kot je varuh pravic živali, in ustrezna sprememba zakonodaje, bosta omogočila učinkovito zaščito pravic. "Zaskrbljujoče pa je, da se je v javnosti prej začela debata o potrebi po uvedbi varuha narave, kot pa varuha pravic večine prebivalcev Slovenije. Podpisana društva pozivamo vlado in državni zbor na začetek dialoga o boljši ureditvi omenjenega področja", je še dejal Stanko Valpatič.
