Rokodelka Mira Sapač iz Maribora ohranja in raziskuje kulturno dediščino Slovenije
Izdeluje večbarvne unikatne rože iz krep papirja
Mira Sapač
Malo je takih pridnih in marljivih rokodelk kot je Mira Sapač iz Maribora, ki se z ljudsko umetnostjo, obrtjo in raziskovanjem izdelovanja rož iz krep papirja ukvarja že več kot 20 let. Že kot otrok, rojena na Notranjskem blizu Cerknice ji je mama še v zibelko položila, da bo nekoč prava ljudska umetnica. Sčasoma je to obrt vzljubila in brez nje danes, ko je upokojenka ne more, saj si na tak način krajša urice in dneve, kajti cvetje je z leti zelo vzljubila in tako so iz ljubezni do cvetja nastajale čudovite unikatne rože, oziroma šopki rož iz krep papirja.
Kot rokodelka se je odločila, da ohranja kulturno dediščino in izročilo
naših prednikov, saj raziskuje tovrstne izdelke iz celotne Slovenije,
predvsem pa se je osredotočila na raziskovanje predela severovzhodne
Slovenije, Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric, kajti to območje je
najbolj bogato pri izdelovanju rož iz krep papirja. Kot pravi rokodelka
Mira Sapač so se nekoč, kakor tudi ponekod še danes, te rože namenjajo
za okraševanje ob različnih praznikih. Resnica je, da cvetje človeka
spremlja od rojstva do smrti. Moda izdelovanja papirnatega cvetja se je
pojavila v naših krajih v drugi polovici 19. stoletja in sicer jo je
najprej sprejel meščanski sloj prebivalcev, ob tem pa se je ohranilo
cvetje tudi na podeželju, kajti danes v določenih krajih še živi, recimo v
Gančanih v Prekmurju, to so obudili tudi v občini Odranci in še kje bi
se našlo, kjer ženski spretni prsti izdelujejo rože iz krep papirja.
Mira nam je zaupala, da ko je bil pred leti Maribor evropska prestolnica kulture je svoje unikatne izdelke pokazala na priložnostni razstavi v Celovcu na konzulatu. Po naključju so jo videli v občinski turistični zvezi Maribor, kjer že tudi nekaj časa sodeluje pod njihovim okriljem kot rokodelka za izdelovanje rož iz krep papirja. Ponosna je na svoj certifikat iz rokodelstva, katerega je prejela od Obrtne zbornice Slovenije, kajti njeno delo in ustvarjanje je pohvalil etnolog dr. Janez Bogataj. Rokodelka iz Maribora nam je še povedala, da je bilo do druge svetovne vojne izdelovanje papirnatih rož v večjem delu Slovenije, značilna domača obrt, predvsem bogato je bilo to pri porokah za nevesto, kot je poročni šopek, ob birmah, obhajilu. Tudi nekoč ob pogrebu so bili venci okrašeni z rožami iz krep papirja, ki so jih tudi voskali, da so bile potem rože trajnejše. Njene večbarvne šopke rož iz krep papirja so lepo darilo za različne priložnosti, namen tega cvetja je bil in še je ponekod danes, polepšati okolje ali dogodek. Bili pa so določeni prazniki, ko so se ljudje s takim cvetjem hoteli izpostaviti, recimo ob cerkvenih praznikih. Ljudje so s takim cvetjem krasili stanovanja, kot je Bogov kot in cerkvene podobe v kapelicah. Mira je povedala, da je ponosna, da so njene rože okrašene v cerkvi sv. Lovrenca v Dolenji vasi. Njene rože so okrašene ob žegnanju in sicer glavni oltar okrašen že drugo leto, ko je pred mnogimi leti odšla iz svojega rojstnega kraja je v veliko zahvalo za vse kar je doživela tam lepega, recimo dnevi na otroška leta in jim zapustila ter poklonila kot trajni spomin rože iz krep papirja.
Sicer pa ima Mira dolgoletno znanje in bogate izkušnje in pred leti je izdala knjigo z naslovom »Papirnato cvetje - naša dediščina«, v njej je opisala 67 rož, kjer je še zapisano kaj se je krasilo in kaj se še krasi. Knjiga opisuje postopke od rezanja krep papirja, vrste krep papirja, oblikovanje posameznih elementov, izvoklinov, dolbinov, kako se papir svaljka, naredi nitka… Doslej se je Mira s svojimi unikatnimi izdelki predstavljala v različnih krajih po Sloveniji. Kmalu naj bi izpod njenega peresa nastala nova knjiga, ki bo namenjena za sladokusce z naslovom drobno papirnato cvetje. Zaupala nam je, da ko se je lotila izdelovanja drobnega papirnatega cvetja, je v začetku en šopek izdelovala 15 ur, a v zadnjem času ga naredi v 6 urah, kajti z leti si je pridobila znanje, izkušnje in veščine, kajti to je za oblikovalce in oblikovalke, ki imajo znanje pri izdelovanju rož iz krep papirja nekaj vsakdanjega obrtniškega opravila. Mira je bila zaposlena v muzeju v Svečini, kjer je tudi vodila krožek ročnih del.
Jože Žerdin
Mira nam je zaupala, da ko je bil pred leti Maribor evropska prestolnica kulture je svoje unikatne izdelke pokazala na priložnostni razstavi v Celovcu na konzulatu. Po naključju so jo videli v občinski turistični zvezi Maribor, kjer že tudi nekaj časa sodeluje pod njihovim okriljem kot rokodelka za izdelovanje rož iz krep papirja. Ponosna je na svoj certifikat iz rokodelstva, katerega je prejela od Obrtne zbornice Slovenije, kajti njeno delo in ustvarjanje je pohvalil etnolog dr. Janez Bogataj. Rokodelka iz Maribora nam je še povedala, da je bilo do druge svetovne vojne izdelovanje papirnatih rož v večjem delu Slovenije, značilna domača obrt, predvsem bogato je bilo to pri porokah za nevesto, kot je poročni šopek, ob birmah, obhajilu. Tudi nekoč ob pogrebu so bili venci okrašeni z rožami iz krep papirja, ki so jih tudi voskali, da so bile potem rože trajnejše. Njene večbarvne šopke rož iz krep papirja so lepo darilo za različne priložnosti, namen tega cvetja je bil in še je ponekod danes, polepšati okolje ali dogodek. Bili pa so določeni prazniki, ko so se ljudje s takim cvetjem hoteli izpostaviti, recimo ob cerkvenih praznikih. Ljudje so s takim cvetjem krasili stanovanja, kot je Bogov kot in cerkvene podobe v kapelicah. Mira je povedala, da je ponosna, da so njene rože okrašene v cerkvi sv. Lovrenca v Dolenji vasi. Njene rože so okrašene ob žegnanju in sicer glavni oltar okrašen že drugo leto, ko je pred mnogimi leti odšla iz svojega rojstnega kraja je v veliko zahvalo za vse kar je doživela tam lepega, recimo dnevi na otroška leta in jim zapustila ter poklonila kot trajni spomin rože iz krep papirja.
Sicer pa ima Mira dolgoletno znanje in bogate izkušnje in pred leti je izdala knjigo z naslovom »Papirnato cvetje - naša dediščina«, v njej je opisala 67 rož, kjer je še zapisano kaj se je krasilo in kaj se še krasi. Knjiga opisuje postopke od rezanja krep papirja, vrste krep papirja, oblikovanje posameznih elementov, izvoklinov, dolbinov, kako se papir svaljka, naredi nitka… Doslej se je Mira s svojimi unikatnimi izdelki predstavljala v različnih krajih po Sloveniji. Kmalu naj bi izpod njenega peresa nastala nova knjiga, ki bo namenjena za sladokusce z naslovom drobno papirnato cvetje. Zaupala nam je, da ko se je lotila izdelovanja drobnega papirnatega cvetja, je v začetku en šopek izdelovala 15 ur, a v zadnjem času ga naredi v 6 urah, kajti z leti si je pridobila znanje, izkušnje in veščine, kajti to je za oblikovalce in oblikovalke, ki imajo znanje pri izdelovanju rož iz krep papirja nekaj vsakdanjega obrtniškega opravila. Mira je bila zaposlena v muzeju v Svečini, kjer je tudi vodila krožek ročnih del.
Jože Žerdin
