»Reformacija v Prekmurju« do konca avgusta

Muzej krščanstva na Slovenskem, s sedežem v samostanu Stična, je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Murski Soboti pripravil ob letošnji 500-letnici reformacije razstavo z naslovom »Reformacija v Prekmurju«. Razstavo je pripravil mag. Franc Kuzmič, oblikoval pa jo je Tadej Trnovšek. Stalno postavljena razstava v Stični je na ogled do 22. avgusta letos.

Toda po Sloveniji so se že zvrstile potujoče istoimenske razstave in 5. maja so razstavo »Reformacija v Prekmurju« odprli tudi v prostorih Raziskovalne postaje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih in to v okviru letošnjih 16. Dnevov spominov in tovarištva, ki potekajo pod naslovom Naši zakladi - »Zatočišče pregnanih« ob 500-letnici reformacije. Vsebino razstave je tedaj predstavil kar avtor sam, mag. Franc Kuzmič.

»Reformacija je našla pot v Radgono vsaj leta 1541, ko sporočajo, da odprto pristopajo k Luthrovemu nauku. Tudi v Prekmurju se reformacija pojavi dokaj hitro. Eden od glavnih razlogov je tranzitna trgovska povezava med vzhodom in zahodom...« se prične razlaga na prvem izmed dvanajstih panojev razstave. Razstava bo na ogled še kar precej časa in iz nje spoznamo lahko, da je kar hitro nastopila protireformacija in »...v Radgoni začne izvajati protireformacijske ukrepe graški škof Martin Brenner v letih 1598 - 1600. Protestant, plemič Karl von Herberstorff iz Radgone, je pri madžarskih grofih protestantskega prepričanja iskal bivališča za pregnane protestante... Cesar Franc Jožef II. je leta 1781 izdal tolerančni patent in znova so zaživele tudi protestantske občine v Prekmurju... V dobro reformaciji je treba priznati, da je bil z nastopom reformacije uveden obvezni osnovnošolski pouk za vse otroke obeh spolov, pojavijo se učbeniki (abecedniki, berila, katekizmi itd.) in prične delovati prva tiskarna na tleh današnje Slovenije in sicer v Lendavi, kjer je potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter leta 1573 natisnil tri protestantske knjige (sicer v madžarščini)... so pa pozneje sledile prve knjige v prekmurščini: leta 1715 prevod Luthrovega Malega katekizma; leta 1771 Nouvi zakon (Nova zaveza) v prevodu Štefana Küzmiča (1723 - 1779); leta 1848 Knige žoltarske (psalmi) v prevodu Šandorja Terplana (1810 - 1858) in leta 1929 Moses i Josua (Mojzes in Jozue) v prevodu Janoša Kardoša (1801 - 1873)...« Torej so na razstavi predstavljeni tudi šolstvo, tiskarstvo in publicistika v času delovanja protestantskih duhovnikov na Slovenskem oziroma v Prekmurju.