Osrednja slovesnost ob 100-letnici Majniške deklaracije se je odvila pred cerkvijo pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Spominsko sv. mašo je daroval kardinal dr. Franc Rode, slavnosti govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Osrednja slovesnost ob 100-letnici Majniške deklaracije
Po zelo uspešnem simpoziju v soboto, na katerem je šestnajst eminentnih zgodovinarjev iz Slovenije in Avstrije, vsestransko osvetlilo pomen in vlogo Majniške deklaracije in vlogo dr. Antona Korošca pri njenem nastanku, kakor tudi njen pomen za nadaljnji razvoj in uresničevanje ideje slovenske državnosti, so se pri Svetem Juriju ob Ščavnici, v nedeljo 28. maja, nadaljevale slovesnosti ob praznovanju te zgodovinske obletnice.
Kot uvod v nedeljske slovesnosti je protokolarna enota Slovenske vojske
položila venec predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja k
doprsnemu kipu dr. Antona Korošca v parku pred cerkvijo. Zatem je v
cerkvi sv. Jurija spominsko sveto mašo daroval kardinal dr. Franc Rode,
po maši pa se je na ploščadi pred cerkvijo odvila osrednja slovesnost,
katere so se poleg množice domačinov in obiskovalcev iz bližnje in
daljne okolice udeležili številni visoki gostje slovenskega političnega,
znanstvenega, verskega, kulturnega in gospodarskega življenja, med
njimi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Dobrodošlico v »Prleških Atenah«, kakor je ta kraj poimenoval akademik dr. Anton Trstenjak, je obiskovalcem in visokim gostom izrekel župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Mirko Petrovič. »Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je zelo ponosna na svojo pestro zgodovino in znamenite rojake, ki so pomembno prispevali in sooblikovali podobo današnje Slovenije. Eden takih je prav gotovo Anton Korošec, brez dvoma najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici dvajsetega stoletja, ki je v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo. Slednja je pomenila odhod iz Avstro-Ogrske monarhije in priključitev Slovenije h Kraljevini Jugoslaviji. Korošec je bil izredno premeten politik, ki je vedel, da samostojna Slovenija v takratnih geopolitičnih razmerah ne more obstajati. Vedel je, da je za samostojno Slovenijo potrebna vmesna stopnica, ki se ji reče Jugoslavija. Majniška deklaracija ima izjemen pomen, saj se je iz nje razvilo deklaracijsko gibanje, katerega posledica in navdih je bila tudi ustanovitev Maistrove vojske, ki je obranila narodnostno mejo na Štajerskem«, je povedal župan in nadaljeval, da je »občina Sv. Jurij ob Ščavnici k deklaracijskemu gibanju in ustanovitvi Maistrove vojske veliko prispevala. V arhivu so ohranjene popisne pole z izjavo, ki jo je podpisalo 1666 žensk, kar je velika večina tedanje ženske populacije. V Maistrovo vojsko se je iz občine vključilo 35 borcev oziroma prostovoljcev, kar je velik odstotek moških glede na številčnost občine. Desna roka generala Maistra in glavni vojaški operativec je bil naš rojak, rojen tukaj v Sv. Juriju ob Ščavnici, stotnik Edvard Vaupotič«.
Slavnostni govornik na spominski slovesnosti, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je potegnil nekatere vzporednice z, današnji generaciji veliko bolj poznano Majniško deklaracijo, katero je maja leta 1989 prebral Tone Pavček, v kateri je bil dobri dve leti pred osamosvojitvijo Slovenije, napovedan njen preporod in pohod na mednarodno sceno. »Ni pa razlogov, da se Slovenci ob tem, ko se spominjamo tega čudovitega majskega dne pred skoraj tridesetimi leti, ne bi spomnili, od nas žal nihče več v živo, tiste deklaracije, ki je bila prebrana konec maja, 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu in se ji je prav tako reklo Majniška deklaracija. Prebral jo je dr. Anton Korošec, ki je tudi zaradi tega dejanja, ki ga smemo razumeti kot enega od pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda kot političnega subjekta, zavoljo česar je dr. Korošec postal takrat v bistvu pomemben slovenski državnik evropske ravni. In danes smo se zbrali tukaj prav zato, da se spomnimo Majniške deklaracije in da počastimo spomin na vašega rojaka in našega pomembnega rojaka dr. Antona Korošca. Prav je, da spoštujemo spomin nanj in da ne zamudimo priložnosti da spomnimo mlade generacije, da slovenska država ni zrasla čez noč in da je bila posledica pomembnih utrinkov v nekem daljšem, zelo dolgem zgodovinskem bloku, v katerem ni manjkalo ne politične zrelosti, ne politične smelosti in v katerem ni manjkalo tudi ne vojaških uporov, zadnjega ob tem, ko smo branili ustanovitev lastne države v desetdnevni vojni za Slovenijo. Majniško deklaracijo, ki jo je dr. Anton Korošec predstavil v parlamentu na Dunaju, razumem kot izraz vere v demokracijo in dogovor, v iskanje rešitev znotraj obstoječega reda takrat, je izraz nekega zaupanja in vere v obnovo, tako kot Pavčkova deklaracija. Obe na nek način predstavljata vero v obnovo«, je med drugim povedal predsednik Republike. Ob koncu svojega nastopa je županu Mirku Petroviču izročil protokolarno darilo - slovensko zastavo - »ne samo zaradi priprave te prireditve, ne samo zaradi sporočil, ki so danes lahko ob 100 letnici dana tem prelepim krajem, čudovitim ljudem in vsej naši domovini, ampak zavoljo vašega dela, vaših svetnikov, ljudi tukaj, pri tem, ko pri svojem poslanstvu skušate med nami graditi tisto, kar nas povezuje, graditi na tistem, kar nam je skupnega in kot ste rekli v svojem govoru, tako iz polpretekle zgodovine kot tudi danes, znati tudi odpuščati, zato da gremo naprej in da imamo pred očmi ne samo naše stiske, naše sanje, ampak stiske in sanje naših otrok in mogoče njihovih otrok, da skratka gradimo in gojimo skupnost v luči petindvajsete obletnice ustanovitve slovenske države in petindvajsete obletnice njenega priznanja, ki poteka letos, sem se odločil kot predsednik republike izročiti to posebno protokolarno priznanje vsem posameznikom na lokalni in državni ravni, doma in v diaspori, vsem tistim, ki tako ali drugače, osebno in sicer prispevate k temu, da je naša domovina, da je naša skupnost bolj povezana, bolj solidarna, strpna in da tam, kjer imamo nepremostljive razlike, znamo z njimi častno, pošteno, pa tudi strpno in pošteno, živeti«.
Kulturni program so pripravili in izvedli dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in člani kulturnih društev iz občine Sv. Jurij: folklorna skupina, ljudske pevke in mešani pevski zbor.
Po končani slovesnosti so se visoki gostje in obiskovalci v povorki odpravili v Biserjane, kjer so v rojstni hiši dr. Antona Korošca, odprli njegovo spominsko sobo.
Dobrodošlico v »Prleških Atenah«, kakor je ta kraj poimenoval akademik dr. Anton Trstenjak, je obiskovalcem in visokim gostom izrekel župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Mirko Petrovič. »Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je zelo ponosna na svojo pestro zgodovino in znamenite rojake, ki so pomembno prispevali in sooblikovali podobo današnje Slovenije. Eden takih je prav gotovo Anton Korošec, brez dvoma najpomembnejši slovenski politik v prvi polovici dvajsetega stoletja, ki je v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo. Slednja je pomenila odhod iz Avstro-Ogrske monarhije in priključitev Slovenije h Kraljevini Jugoslaviji. Korošec je bil izredno premeten politik, ki je vedel, da samostojna Slovenija v takratnih geopolitičnih razmerah ne more obstajati. Vedel je, da je za samostojno Slovenijo potrebna vmesna stopnica, ki se ji reče Jugoslavija. Majniška deklaracija ima izjemen pomen, saj se je iz nje razvilo deklaracijsko gibanje, katerega posledica in navdih je bila tudi ustanovitev Maistrove vojske, ki je obranila narodnostno mejo na Štajerskem«, je povedal župan in nadaljeval, da je »občina Sv. Jurij ob Ščavnici k deklaracijskemu gibanju in ustanovitvi Maistrove vojske veliko prispevala. V arhivu so ohranjene popisne pole z izjavo, ki jo je podpisalo 1666 žensk, kar je velika večina tedanje ženske populacije. V Maistrovo vojsko se je iz občine vključilo 35 borcev oziroma prostovoljcev, kar je velik odstotek moških glede na številčnost občine. Desna roka generala Maistra in glavni vojaški operativec je bil naš rojak, rojen tukaj v Sv. Juriju ob Ščavnici, stotnik Edvard Vaupotič«.
Slavnostni govornik na spominski slovesnosti, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je potegnil nekatere vzporednice z, današnji generaciji veliko bolj poznano Majniško deklaracijo, katero je maja leta 1989 prebral Tone Pavček, v kateri je bil dobri dve leti pred osamosvojitvijo Slovenije, napovedan njen preporod in pohod na mednarodno sceno. »Ni pa razlogov, da se Slovenci ob tem, ko se spominjamo tega čudovitega majskega dne pred skoraj tridesetimi leti, ne bi spomnili, od nas žal nihče več v živo, tiste deklaracije, ki je bila prebrana konec maja, 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu in se ji je prav tako reklo Majniška deklaracija. Prebral jo je dr. Anton Korošec, ki je tudi zaradi tega dejanja, ki ga smemo razumeti kot enega od pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda kot političnega subjekta, zavoljo česar je dr. Korošec postal takrat v bistvu pomemben slovenski državnik evropske ravni. In danes smo se zbrali tukaj prav zato, da se spomnimo Majniške deklaracije in da počastimo spomin na vašega rojaka in našega pomembnega rojaka dr. Antona Korošca. Prav je, da spoštujemo spomin nanj in da ne zamudimo priložnosti da spomnimo mlade generacije, da slovenska država ni zrasla čez noč in da je bila posledica pomembnih utrinkov v nekem daljšem, zelo dolgem zgodovinskem bloku, v katerem ni manjkalo ne politične zrelosti, ne politične smelosti in v katerem ni manjkalo tudi ne vojaških uporov, zadnjega ob tem, ko smo branili ustanovitev lastne države v desetdnevni vojni za Slovenijo. Majniško deklaracijo, ki jo je dr. Anton Korošec predstavil v parlamentu na Dunaju, razumem kot izraz vere v demokracijo in dogovor, v iskanje rešitev znotraj obstoječega reda takrat, je izraz nekega zaupanja in vere v obnovo, tako kot Pavčkova deklaracija. Obe na nek način predstavljata vero v obnovo«, je med drugim povedal predsednik Republike. Ob koncu svojega nastopa je županu Mirku Petroviču izročil protokolarno darilo - slovensko zastavo - »ne samo zaradi priprave te prireditve, ne samo zaradi sporočil, ki so danes lahko ob 100 letnici dana tem prelepim krajem, čudovitim ljudem in vsej naši domovini, ampak zavoljo vašega dela, vaših svetnikov, ljudi tukaj, pri tem, ko pri svojem poslanstvu skušate med nami graditi tisto, kar nas povezuje, graditi na tistem, kar nam je skupnega in kot ste rekli v svojem govoru, tako iz polpretekle zgodovine kot tudi danes, znati tudi odpuščati, zato da gremo naprej in da imamo pred očmi ne samo naše stiske, naše sanje, ampak stiske in sanje naših otrok in mogoče njihovih otrok, da skratka gradimo in gojimo skupnost v luči petindvajsete obletnice ustanovitve slovenske države in petindvajsete obletnice njenega priznanja, ki poteka letos, sem se odločil kot predsednik republike izročiti to posebno protokolarno priznanje vsem posameznikom na lokalni in državni ravni, doma in v diaspori, vsem tistim, ki tako ali drugače, osebno in sicer prispevate k temu, da je naša domovina, da je naša skupnost bolj povezana, bolj solidarna, strpna in da tam, kjer imamo nepremostljive razlike, znamo z njimi častno, pošteno, pa tudi strpno in pošteno, živeti«.
Kulturni program so pripravili in izvedli dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in člani kulturnih društev iz občine Sv. Jurij: folklorna skupina, ljudske pevke in mešani pevski zbor.
Po končani slovesnosti so se visoki gostje in obiskovalci v povorki odpravili v Biserjane, kjer so v rojstni hiši dr. Antona Korošca, odprli njegovo spominsko sobo.
