Smiljana »nadomestna« mama srnjima mladičema
Vedno več majhnih srnic ostane brez mame in brez pomoči ne more preživeti
Srnica
Glede na to, da so pomladni meseci, še zlasti druga polovica maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živele ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplicah, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
Sama, poleg vsakodnevnih opravil, trenutno rešuje dve majhni srnici, saj
jim je postala nekakšna nadomestna mama, ko jih je potrebno še posebej
skrbno krmiti. Minulo sredo so ji pripeljali majhno, največ pet dni
staro srnico, in sicer iz Rankovcev, kjer je bila povožena njena mama.
Dokler so policisti reševali nesrečo so za majhno srnico poskrbeli
domačini, pozneje pa jo je dežurni lovec LPN Fazan Beltinci pripeljal do
Nabergojevih. Že naslednji dan so jih našli na spletu in majhno, največ
dve dni staro srnico pripeljali kar s Koroške. "Vedeli so, da se ne
smejo dotikati majhne srnice, a so videli v bližini tekati pse in so se
bali, da je ne bodo ubili, ker je močno cvilila in tako odkrila svojo
pozicijo. Tako sedaj skušam obe krmiti z ustrezno hrano, da bosta
preživeli in spet lahko šli v naravno okolje", pravi veterinarka
Smiljana, ki dodaja, kako se takšnim živalcam najprej daje infuzija,
nato sledi še ustrezno pripravljeno mleko, voda in vitaminski dodatki,
dokler ne začne uživati travo. "Njeni" srnici sicer prosto sprehajajo po
dvorišču, se družijo z mačkami, počivata in spita v posebnem prostoru,
ki je samo za njiju pripravljen. Pri Nabergojevih bosta srnici tako
dolgo, dokler ne bosta samostojno jedli, dokler se ne bosta sami znali
pasti, morda celo do dva meseca. Ko bosta zrasli jo bodo spustili nazaj v
naravo, po možnosti na območju, kjer sta najdeni, saj ju bosta mogoče
takrat našli njuni mami srni, da si bosta bolj varni in da se bosta
potem lažje privadili v naravi, od koder sta bili pripeljani v Moravske
Toplice.
"Žal se ne konča vsaka zgodba z mladimi živalmi srečno in uspešno, predvsem zaradi človeških napak", je razočarana Nabergojeva, ki pravi, da se stalež srnjadi znižuje, predvsem zaradi šakalov, ki so se naselili po Pomurju, ob tem ni volkov, da bi jih pregnali. Zniževanju srnjadi pa še posebej povzročajo povoženja, saj samo na tem območju letno zabeležijo okoli tisoč povoženj. Nabergojeva tudi dodaja, kako jih pogosto kličejo v povezavi z majhnimi sovami, katere tudi prinašajo k njim, a veterinarka pojasnjuje: "Ptice se morajo učiti leteti in tudi če pride na tla ni nič narobe. Sova ima tako močne kremplje, da lahko spleza po deblu do svojega gnezda. Zato jih raje pustite pri miru, le če je poškodovana ji je treba pomagati", pravi Nabergojeva, ki ima trenutno skupaj s svojo družino in sodelavci ter tudi ljubitelji živali, dejansko veliko dela v povezavi z živalmi. Tako v skupinah in posamezno, v Križevcih in okolici, skušajo ujeti lisico, ki se je spet po krivdi človeka, ki je odvrgel plastiko v gozd, ujela v hudo past iz katere jo je potrebno nujno rešiti. "Gre gotovo za mlado lisico, ki je neizkušena in si je na glavo nabila plastično posodo. Če te kmalu ne odstranimo lahko živalca umre v hudih mukah. Brez hrane bi še zdržala nekaj dni, toda brez vode... Zato jo moramo čim prej odkriti in jo pripeljati v ambulanto, najprej na infuzijo, potem pa jo postopamo odpeljati na isto območje, kjer se bo znova privadila na naravo".
Srnic se nikar ne dotikajte
Sicer pa, v tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. "Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce potem mama ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".
Pred košnjo je dobro pregledati travnik
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le če je odrezana ena nogica, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarja in potem pričakujemo, da krivec mora kriti škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeško prisotnost".
Psi na sprehodu naj bodo na vrvici
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki trenutno nadomešča mamo srnico za mladička, ki so ga prinesli iz Hotize. In očitno bo malček (na sliki mu veterinarka daje mleko) preživel, a gotovo bi mu bilo boljše, če bi zanj skrbela prava mama...
Ne dotikaj se me! Moja mama ni daleč!
Lovska zveza Slovenije, veterinarji in nevladne organizacije vseskozi vse obiskovalce narave opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre za izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vsi kmetovalci so naprošeni, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja. Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več. Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride celo do pogina. Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.
Po podatkih LZS je letno evidentiranih okoli tisoč pokosov srnjadi. Gre le za evidentirane pokose, število teh pa je gotovo višje od uradne statistike. "Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše košnje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi, pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov", poudarjajo na LZS.
"Žal se ne konča vsaka zgodba z mladimi živalmi srečno in uspešno, predvsem zaradi človeških napak", je razočarana Nabergojeva, ki pravi, da se stalež srnjadi znižuje, predvsem zaradi šakalov, ki so se naselili po Pomurju, ob tem ni volkov, da bi jih pregnali. Zniževanju srnjadi pa še posebej povzročajo povoženja, saj samo na tem območju letno zabeležijo okoli tisoč povoženj. Nabergojeva tudi dodaja, kako jih pogosto kličejo v povezavi z majhnimi sovami, katere tudi prinašajo k njim, a veterinarka pojasnjuje: "Ptice se morajo učiti leteti in tudi če pride na tla ni nič narobe. Sova ima tako močne kremplje, da lahko spleza po deblu do svojega gnezda. Zato jih raje pustite pri miru, le če je poškodovana ji je treba pomagati", pravi Nabergojeva, ki ima trenutno skupaj s svojo družino in sodelavci ter tudi ljubitelji živali, dejansko veliko dela v povezavi z živalmi. Tako v skupinah in posamezno, v Križevcih in okolici, skušajo ujeti lisico, ki se je spet po krivdi človeka, ki je odvrgel plastiko v gozd, ujela v hudo past iz katere jo je potrebno nujno rešiti. "Gre gotovo za mlado lisico, ki je neizkušena in si je na glavo nabila plastično posodo. Če te kmalu ne odstranimo lahko živalca umre v hudih mukah. Brez hrane bi še zdržala nekaj dni, toda brez vode... Zato jo moramo čim prej odkriti in jo pripeljati v ambulanto, najprej na infuzijo, potem pa jo postopamo odpeljati na isto območje, kjer se bo znova privadila na naravo".
Srnic se nikar ne dotikajte
Sicer pa, v tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. "Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce potem mama ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".
Pred košnjo je dobro pregledati travnik
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le če je odrezana ena nogica, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarja in potem pričakujemo, da krivec mora kriti škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeško prisotnost".
Psi na sprehodu naj bodo na vrvici
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki trenutno nadomešča mamo srnico za mladička, ki so ga prinesli iz Hotize. In očitno bo malček (na sliki mu veterinarka daje mleko) preživel, a gotovo bi mu bilo boljše, če bi zanj skrbela prava mama...
Ne dotikaj se me! Moja mama ni daleč!
Lovska zveza Slovenije, veterinarji in nevladne organizacije vseskozi vse obiskovalce narave opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre za izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vsi kmetovalci so naprošeni, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja. Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več. Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride celo do pogina. Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.
Po podatkih LZS je letno evidentiranih okoli tisoč pokosov srnjadi. Gre le za evidentirane pokose, število teh pa je gotovo višje od uradne statistike. "Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše košnje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi, pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov", poudarjajo na LZS.
