S slavnostno akademijo obeležili 90-letnico Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer

Polna dvorana ŠIC Ljutomer je lahko prisluhnila slavnostni besedi in čudoviti glasbi ter nastopom ob tej častitljivi in pomembni obletnici

Prlekija-on.net, nedelja, 4. junij 2017 ob 11:103
Slavnostna akademija ob 90-letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer

Slavnostna akademija ob 90-letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer

V soboto, 3. junija, je v športni dvorani ŠIC Ljutomer potekala slavnostna akademija ob 90-letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.

Na prireditvi so bili prisotni ravnatelj Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Stanislav Lašič, županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, generalna sekretarka Ministrstva za kulturo RS, Darja Hrga, poslanca DZ RS, Franc Jurša in mag. Aleksander Kavčič, predstojnica zavoda RS za šolstvo, območne enote Murska Sobota, Irena Kumer, iz Zavoda RS za šolstvo na področju glasbenega šolstva, dr. Dimitrij Beuerman, častni občan Občine Ljutomer, Miroslav Steržaj, predsednica zveze slovenskih glasbenih šol, Helena Meško, slavnostna govornica, akademska glasbenica Zdenka Kristl Marinič, direktorica Občinske uprave Občine Ljutomer, dr. Tatjana Fulder, člani OS in OU Ljutomer, nekdanja ravnatelja glasbene šole Dragica Marovič in Mirko Prelog, visoki gostje, župani sosednjih občin, ravnatelji glasbenih in osnovnih šol, nekdanji in sedanji učitelji, učenci šole ter številni ostali zbrani.

Vsi zbrani so na prireditvi prisluhnili slavnostni besedi in čudoviti glasbi ter nastopom, osvetlili pa so tudi delček častitljive in pomembne zgodovine šole. V pozdravnem nagovoru je vse nagovoril ravnatelj Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Stanislav Lašič, slavnostna govornica je bila akademska glasbenica Zdenka Kristl Marinič, vse pa je nagovorila tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, ki je ob tem ravnatelju podelila tudi zahvalo.

Ravnatelj Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Stanislav Lašič:

Slavnostna govornica, akademska glasbenica, Zdenka Kristl Marinič:

Županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba:

Skozi besede nekdanjih ravnateljev učiteljev in tudi učencev, so se ozrli na prehojeno 90-letno pot šole, katere korenine segajo že v 19. stoletje – v dobo čitalnic. Narodno zavednim Prlekom je kultura veliko pomenila, zato so leta 1894 ustanovili pevsko društvo in pozneje še pred prvo svetovno vojno glasbeno društvo. Iz tega je bila leta 1922 ustanovljena godba na pihala, pri kateri se je kmalu pokazala potreba po glasbeni izobrazbi godbenikov in tako je že pet let kasneje, leta 1927 pričela z delovanjem glasbena šola.

V obdobju 90 let je šola delovala skoraj nemoteno, že prvi učitelji so bili zelo zagnani, poleg pihal je zelo dobro deloval godalni oddelek že pred 2. svetovno vojno. Kasneje se je šola začela širiti, pričela odpirati nove oddelke z drugimi inštrumenti, prav tako je svojo dejavnost razširila in odprla oddelke še v Križevcih, Veržeju in na Razkrižju.

V vsem obdobju delovanja glasbene šole je dobilo glasbeno znanje veliko prleške mladine, osnovno glasbeno znanje so dobili tudi mnogi, ki so pozneje postali poklicni glasbeniki, in so se kot pedagogi vrnili v matično šolo ali delovali v drugih glasbenih šolah po Sloveniji ali postali solisti in virtuozi na svojem inštrumentu.

Za uspeh in razvoj šole so zaslužni vsi zaposleni učitelji, ter bivši ravnatelji – ob ustanovitvi Franc Zacherl, po drugi svetovni vojni August Loparnik do 1973, Mirko Prelog do leta 1990 in Dragica Marovič do leta 2004.

Danes, po 90. letih delovanja, šola še vedno skrbi za glasbeno, zadnjih 9 let tudi plesno izobraževanje, na visoki kakovostni ravni. Postavlja si visoke kriterije, omogoča nadarjenim učencem, da se dokazujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih in sodeluje z drugimi glasbenimi šolami v Sloveniji in tujini.

Vsi, ki so vpeti v delo in življenje GŠ Slavka Osterca Ljutomer v srcu hranijo lepe spomine, tiste, ki vedno pričarajo nasmeh na usta. Želijo, da se ta zgodba nikoli ne konča, kajti glasba ima v sebi veliko lepega in plemenitega. Glasbo negujejo in z njeno pomočjo oblikujejo osebnost mladega človeka. Težko je na kratko opisati vse kar se je v teh letih dogajalo na šoli, lahko pa z gotovostjo trdimo, da je šola prehodila uspešno pot in bogatila življenja veliko generacijam mladih, ki so iz nje odšli bogatejši za spoznanje, da je glasba lahko veliko več kot le beseda.

Ob tem jubileju pa vseeno ostaja grenak priokus, saj glasbena šola že pet let nima svojih prostorov, in delujejo na različnih lokacijah. Stavba glasbene šole je namreč potrebna prenove, na kar se opozarja že vsa ta leta in vsi skupaj upamo, da se situacija kmalu uredi.

Program
John Williams
OLIMPIC SPIRIT
izvajajo učitelji, učenci in bivši učenci

Thomas Doss
STORIA MONTANA
PIHALNI ORKESTER
dirigent: Simon Novak

Slavko Osterc
RELIGIOSO
iz Suite za godalni orkester
GODALNI ORKESTER
solistka: Petra Kaučič, violina
umetniški vodja: Samir Azzeh

Antonio Vivaldi
ŠTIRJE LETNI ČASI
GODALNI ORKESTER
umetniški vodja: Samir Azzeh
plesna pripravnica in balet
koreografija: Ana Germ

JESEN
(3. stavek - Allegro) Prir. R. Meyer
plešejo: Ana Nemec in plesna pripravnica 2

ZIMA
(2. stavek - Largo) Prir. T. McCarrick
solistka: Petra Kaučič, violina
plešejo: Daša Koprivnik in plesna pripravnica 3

POMLAD
(1. stavek - Allegro) Prir. R. Meyer
plešejo: Nuša Krajnčan in plesna pripravnica 1

POLETJE
(1. stavek - Allegro non molto) Prir. B. McBrien
plešejo: Katja Poštrak in balet 1, 2

Ambrož Čopi
MISSA BREVIS
2. stavek GLORIA
KOMORNI ORKESTER IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR
dirigent: Romana Rek

Robert Kamplet
TI VESELO POJ!
Kantata za zbor in simfonični orkester na besedilo Simona Gregorčiča
(praizvedba)
SIMFONIČNI ORKESTER IN KOMORNI ZBOR ORFEJ
solista: Živa Potočnik - sopran,
Matej Šoster - tenor
dirigent: Romana Rek

Za scenarij in režijo sta poskrbela Dejan Raj in Bojan Zelenjak, za kostumografijo Nina Logar in Ana Germ, prireditev pa je povezoval Dejan Raj. Odličen program je ob koncu polna dvorana nagradila s stoječimi ovacijami. Po prireditvi je sledila še pogostitev, ogledati pa si je bilo možno tudi priložnostno razstavo ob jubileju.


Več v Kultura in izobraževanje