Sove, orli, medvedi, volkovi in ure iz Apaške doline

Nek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova "teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In svoj prvotni konjiček, iz katerega počasi kapne kakšen evro tudi v družinski proračun, ima tudi 38-letna Anita Katič iz Žepovcev, tik ob regionalki Gornja Radgona – Šentilj, v Apaški dolini. Mati devetletne deklice, z večimi poklici, saj je ekonomsko-komercialna tehnica, trgovka, kuharica, natakarica..., je zaposlena v prodajalni Hofer v Gornji Radgoni. Toda to ni vse, kajti pred časom si je registrirala še dopolnilno dejavnost – ročno izdelovanje okrasnih predmetov iz lesa.

Kot sama pravi se je nenadoma zaljubila v les, natančneje v trdi hrast iz katerega je začela izdelovati čudovite reči, predvsem so to sove, medvedi, orli ipd. Potem ko nakupi hrast ga grobo obdela in potem pride na vrsto rezbarjenje, a ne navadno, temveč kar z motorno žago. Mnogi, ki jo opazujejo ne morejo verjeti v spretnost ženske za delo z motorko. "Sledi brušenje s fleks brusilnikom in ko je izdelek končan potem ga zaščitim s čebeljim voskom. Za izdelavo ene večje sove je potreben en dan dela, saj mora biti vse natančno izrezano in potem še zaščiteno", pravi Anita, ki sicer na domačem dvorišču dela po službi in ko je prosta. Ena večja sova ali denimo medved, glede na stroške (nabava lesa, zaščitna sredstva) ter delo, znaša okoli 150 evrov. "In ko to rečeš nekomu, ko te sprašuje po ceni, sledi šok, čeprav nihče ne pove, da je predmet čudovit, je pa za mnoge, ki tovrstnih umetnin ne vedo ceniti, predrag", Kljub temu naša sogovornica verjame, da se bo vedno več gostov odločalo tudi za nakup njenih umetnin, saj apaška občina gradi svojo prihodnost na razvoju turizma, kamor sodijo tudi dopolnilne dejavnosti izdelave spominkov in okrasnih premetov.

In teh je pri Aniti Katič še več, kajti sama se ni zadovoljila zgolj z izdelovanjem živalskih podob iz hlodov, temveč je nabavila tudi aparat za vžiganje v les, ter se začela ukvarjati tudi s pirografijo (vžiganje v les oz. risanje po lesu), kjer je tudi izjemno uspešna. "Tukaj izrezujem predvsem volkove, ki spadajo med moje najljubše živali. Seveda so zraven tudi motivi drugih živali in tudi ljudi, zelo zanimive so tudi ure, ki so sicer nekoliko dražje zaradi potrebnega mehanizma, zato se cene začnejo pri petdesetih evrih", nam še pove Anita Katič, ki si prizadeva, da bi čimprej uredila svoj atelje, ki ji bo nedvomno olajšal delo, predvsem pa ponudbo. A že sedaj, roko na srce, vse tisto kar ona izdeluje je dejansko čudovito, sami unikati, kateri so nedvomno primerni za darilo ali spominek sebi ali komu izmed svojih najbližjih. Zato se posameznikom in skupinah turistov izplača zaustaviti pri Aniti v Žepovcih 81 v Apaški dolini.

Kakorkoli že, ob vse hitrejšem navalu tehnologije, robotov in zlasti tako imenovane "racionalizacije" poslovanja, človek preprosto ne more verjeti, kako hitro izumirajo različni poklici in dejavnosti, brez katerih v preteklosti, zlasti na podeželju ni bilo življenja. Dokler so nekoč na podeželju delovali številni takšni in drugačni rokodelci in ljudski obrtniki, med najpogostejšimi so bili kolarji, kovači, čevljarji..., je slednjih dandanes vedno manj ali pa so že v celoti izginili. In čeprav različna društva in organizacije skušajo ohranjati kulturno-zgodovinsko dediščino, kamor sodijo tudi že pozabljeni ljudski običaji, domača obrt in rokodelstvo, so dandanes redki pravi stari domači obrtniki, najdejo pa se ljubiteljski umetniki, ki ljubiteljsko izdelujejo takšne in drugačne predmete, ki nas spominjajo na preteklost. In med njimi je gotovo tudi naša sogovornica Anita, kateri je rezbarjenje najprej bil konjiček, danes pa nekaj kane tudi v družinski proračun...