Pisk lokomotive je oznanil otvoritev razstave železniške dediščine

Z vlakom čez mejo - razstava v Grajski pristavi Ormož

Prlekija-on.net, četrtek, 26. oktober 2017 ob 07:53
Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice

Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice

V galeriji Grajske pristave Ormož se je v torek, 24. oktobra, s piskom lokomotive odprla razstava "Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice". Razstava je rezultat odličnega sodelovanja šestih arhivov - Zgodovinskim arhivom na Ptuju, Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom Celje, Državnim arhivom v Varaždinu, Državnim arhivom v Zagrebu in Državnim arhivom za Medžimurje.

Zgodovinski arhiv na Ptuju je k sodelovanju povabil tudi Zgodovinsko društvo Ormož in društvo Prleški železničar; za ohranjanje dediščine.

Razstava predstavlja pet prog, ki prečkajo državno mejo na področju pristojnosti omenjenih arhivov in Južno železnico, ki je bila osnova za izgradnjo teh prog. Poleg Južne železnice so predstavljene bolj natančno naslednje proge: Pragersko-Ptuj-Čakovec-Kotoriba/Varaždin, Zidani Most-Zagreb-Sisek, Čakovec-Mursko Središče-Lendava, Krapina-Rogatec, Savski Marof-Kumrovec-Stranje.

Na razstavi so tudi edinstveni dokumenti/predmeti iz društva Prleški železničar, tudi za stvari/dogodke o katerih je le malo znanega, predvsem da je bila v Ormožu čez reko Dravo žičnica za premog s katero so transportirali premog na železniško postajo Ormož, omeniti je potrebno tudi kape železničarjev iz različnih obdobjih in različnih poklicev, zato so tudi različnih barv, fotoalbum z original fotografijami cestnih prehodov čez železnico iz 60. let prejšnjega stoletja za relacije Pragersko- Središče, Ormož-Ljutomer, in še veliko zanimivih stvari, ki si jih je vredno ogledati.

Vsekakor pa je na razstavi atraktivna modularna maketa, ki je iz ideje v realnost nastala izpod rok Janka Korparja, in sicer »Učni center železniške dediščine Stanica Osluševci in Podgorci v malem«, ki dobesedno predstavlja Stanico v Osluševcih.

Razstava bo v galeriji Grajske pristave Ormož na ogled do 2. februarja 2018.

Iz virov Zgodovinskega arhiva na Ptuju pa še to:
Razstava, ki jo spremlja tudi katalog, se je prvič predstavila v prostorih Državnega arhiva za Medžimurje v Štrigovi junija 2015, sledila je predstavitev v Zgodovinskem arhivu Celje, Državnem arhivu v Zagrebu in Zgodovinskem arhivu na Ptuju.

Projekt obsega obravnavo petih prog, ki prečkajo državno mejo na področju pristojnosti omenjenih arhivov in Južno železnico, ki je bila osnova za izgradnjo teh prog. Poleg Južne železnice so predstavljene bolj natančno naslednje proge: Pragersko-Ptuj-Čakovec-Kotoriba/Varaždin, Zidani Most-Zagreb-Sisek, Čakovec-Mursko Središče-Lendava, Krapina-Rogatec, Savski Marof-Kumrovec-Stranje. Zadnja proga je predstavljena ne le z arhivskim gradivom, ampak tudi s pomočjo črno-belih fotografij Kruna Sudca, ki kažejo na minljivost in tematizirajo spremembe, ki so obmejno območje v preteklih desetletjih zaznamoval. Preko “železniškega” projekta bi radi namreč arhivi tematiko povezovanja tudi problematizirali, saj železnice danes niso več takšen element povezovanja kot nekoč.

Razstavo spremlja tudi katalog, v katerem je bolj natančno predstavljena predvsem zgodovina vzpostavljanja železniških povezav prek meje. Po eni strani so čezmejne povezave predstavljene kot tehnična dediščina, saj se preko upodobitev in komentarjev predstavlja infrastruktura, po drugi pa projekt ni hotel ob strani puščati tako železničarjev kot tudi potnikov, ki so tem progam in predvsem življenju ob progah pustili neizbrisen pečat. Slikovnim upodobitvam postaj, mostov, lokomotiv, vlakov in voznih redov tako enakovredno ob rob stopajo tudi raznoliki dogodki, ki so zaznamovali vsakdanjik železnice, npr. gneče na peronih in fotografije nesreč ali pa upodobitve železniških pihalnih godb in družabnih srečanj železničarjev.

V nastajanje projekta je bilo s strani arhivov in partnerjev vključenih več kot 20 oseb, med njimi gre izpostaviti avtorje predstavitev posameznih prog: Mihaela Barbaric, dr. Borut Batagelj, Ivan Fras, Katarina Horvat, Sabina Lešnik, Gordana Šövegeš Lipovšek, Jasmina Sedmak, Ana Tuk, mag. Hedvika Zdovc in Katja Zupanič. Projekt sta s strani obeh držav koordinirala in uredila Ana Tuk in dr. Borut Batagelj. Grafično je projekt zasnoval Damir Klaić. Arhivi dolgujejo zaslugo uspešno uresničenega projekta tudi številnim drugim institucijam in posameznikom z obeh strani meje. (vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju)

Foto: Štefan Hozyan – Fotohost


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Kultura in izobraževanje