Za rast srca sedaj tudi »Prleška düša«

»Vsako ljudstvo že od začetkov kulture čuti težnjo po samorefleksiji. Bistveni del identitete ljudstva je vsekakor pokrajina v kateri živi, zato čuti veliko težnjo tudi po refleksiji svojega prostora skozi čas. In pisana beseda, predvsem pa literarna beseda, je bila že od nekdaj tista, ki je znala ujeti človeka v prostoru in času, ga pokazati, upodobiti njegovo intimo in družbeno vlogo, hkrati pa vse skupaj tudi kritično pretresti in s tem izboljševati položaj posameznika in s tem tudi samo družbo.« je bilo zapisano na vabilu DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, za kulturno srečanje pod naslovom »Za rast srca« v predprostoru domske knjižnice v torek, 23. januarja popoldne.

V goste je prišla Helena Srnec, pesnica (pesniški prvenec leta 2002: »Sanatana«) in pisateljica (lirični roman leta 2008: »Pol litra viskija za pogum«) ter avtorica knjige področja kulturne dediščine Prlekije z naslovom »Prleška düša: Severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji; prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih« (izšla leta 2014), ki je tudi predsednica Kulturno umetniškega društva »Prasila« v Središču ob Dravi. Pogovor z njo o knjigi je vodila učiteljica in ljudska umetnica Vera Slavič, ob njiju pa sta sodelovala še Srečko Pavličič z oddelka za domoznanstvo Splošne knjižnice Ljutomer ter Tadej Vesenjak, 40-letni prleški kantavtor. Slednji s kitaro ustvarja glasbo, ki je mešanica folka in bluesa z močnim rockovskim pridihom, a istočano prepeva lastna izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna besedila. Tako je kulturni popoldan popestril z avtorskimi skladbami: Tikvino olje, Ljubezenska in Ostani še malo. Ob tem je omenil, da bi lahko pokrajino Prlekijo poimenovali »Slovenske Atene«, kajti toliko pomembnih in uspešnih posameznikov z različnih področij delovanja imajo malo kje v naši domovini Sloveniji.

Helena Srnec je pripovedovala o svojem literarnem ustvarjanju ter napovedala svojo željo, da bi knjigi »Prleška düša« (zapisanih je v njej 115 prleških literarnih ustvarjalcev) naj sledili še dve: ena o prleških glasbenikih ter ena o prleških likovnikih. Izmed zapisanih literatov v prvi knjigi je med 27 posamezniki svojo refleksijo zapisal Srečko Pavličič, ki je predstavil svoje delovanje (zapisovanje prleških zgodb), a Vera Slavič je prebrala nekaj pesmi prleškega hudomušnega pesnika Marka Kočarja, da je bil »prleški popoldan« v DOSOR-ju lepo zaokrožen.

Štirim kulturnim ustvarjalcem sta se za odlični kulturni popoldan zahvalili voditeljica literarnega krožka v DOSOR-ju, Bea Baboš Logar, kot tudi direktorica DOSOR-ja Mateja Hauser.