Bi hidroelektrarne na Muri lahko ogrozile tudi oskrbo pomurskega vodovoda s pitno vodo?

Na tradicionalnem pohodu ob mokriščih Mure so številni pohodniki opozorili, da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurske vire pitne vode

Prlekija-on.net, nedelja, 4. februar 2018 ob 17:238
Pohod ob mokriščih Mure
Pohod ob mokriščih Mure
Pohod
Pohod
Ob svetovnem dnevu mokrišč (WWD 2018) je bil v nedeljo tradicionalni pohod ob mokriščih Mure, na katerem so organizatorji opozorili, da bi lahko gradnja elektrarn na Muri ogrozila pomurski vodovod, v katerega smo državljani Slovenije vložili skoraj 142 milijonov evrov, saj veliko večino vode za prebivalce Pomurja načrpajo ravno v mokriščih ob reki Muri.

Iz Okoljskega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota namreč izhaja, da bi gradnja lahko ogrozila te vodne vire, saj bi poslabšala ekološko in kemijsko stanje vode v reki Muri ter vplivala na nivo, dinamiko, količino in kakovost podzemnih voda na območju vodnih zajetij.

Pri proučevanju gradiva, ki je bilo izdelano v okviru Okoljskega poročila, so tudi v javnem podjetju Vodovod sistema B ugotovili, da lahko izgradnja ogrozi oskrbo njihovega sistema, ki je bil v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – sitem B sofinanciran s sredstvi EU v višini 38,6 milijona evrov. Zato je Vodovod sistema B od Ministrstva za okolje in prostor zahteval, da jih vključi v vse postopke, povezane z odločanjem o gradnji HE na reki Muri, kot stranko v postopku.[1]

Novi predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je v nagovoru pohodnikom opozoril, da je Moja Mura glede na vedno večji pritisk za izgradnjo elektrarn sorazmerno povečala aktivnosti. »Dosedanji predsednik je po odličnem delu v preteklih letih prevzel koordinacijsko nalogo v kampanji rešimo Muro, v Zvezi pa bomo poleg intenzivnega dela na področju nasprotovanja izgradnji elektrarn posvečali bistveno več pozornosti revitalizaciji porečja Mure. Dejstvo je, da je velika večina problemov, predvsem poglabljanje rečnega dna Mure, posledica elektrarn v zgornjem toku v Avstriji. A rešitev ni še več elektrarn, temveč sonaravna obnova reke Mure. In zdaj mora biti vsem jasno, da pri nasprotovanju elektrarnam na Muri ne gre komarje in ribice, ampak proti ogrožanju pitne vode za občane Pomurja,« je sklenil Tuš.

Pohoda se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Povedal je, da poskušajo Pomurcem iz Ljubljane in Maribora vsiliti elektrarne. »Zavedamo se, da potrebujemo prostor za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki omogoča, da se ohranijo tudi prostori, ki napajajo podtalnico, vendar se tak prostor ne imenuje hidroelektrarna, ampak se tak prostor imenuje mokrišče. Zato sem tukaj, da podprem napore za ohranitev mokrišč,« je dejal Židan.

Arno Mohl iz Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je v imenu organizacije podprl prizadevanja za ohranitev Mure in pozval slovensko vlado, naj upošteva želje prebivalcev ob Muri in jim prepusti razvoj. »Hidroelektrarne niso čista in zelena energija, ker puščajo preveč posledic, dokaz za to so elektrarne na Muri v Avstriji, ki so že zgrajene, in ta, ki jo zdaj gradijo v bližini Gradca,« je povedal Mohl.

Stanka Dešnik je kot predstavnica društva Tabrih povedala, da so mokrišča najbolj raznoživ življenjski prostor, ki uravnava vodni krog - kroženje vode in s tem naše podnebje. »V mokriščih vseh vrst je  produkcija biomase najhitrejša, saj je voda vir življenja. V mokriščih, v vodi, v tleh in nad tlemi, živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, mikro- in makrorganizmov, ki skrbijo za čiščenje padavinske, poplavne in tudi odpadne vode. Tako kot potrebuje človek za bivanje in delo svoj življenjski prostor, potrebujejo tudi mokrišča svoj svet, v katerem ekološki procesi potekajo samodejno brez človekovega vmešavanja. Ohranjanje prostora mokrišč in skrb za ekosistemske storitve v poplavnem svetu Mure je ključno za zdravje, delo in bivanje ljudi v Pomurju na obeh straneh reke, v ravnici in gričevju,« je dejala Dešnikova.

Župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je udeležence pohoda seznanil, da je občina pridobila 400.000 evrov, s katerimi bodo prostor pri brodu naredili lepši in prijaznejši tistim, ki imajo radi naravo in da to ne bo projekt, ki bi temeljil na nekih komercialnih idejah, ampak bo prijazen naravi in prijazen ljudem, ki imajo radi naravo.

Siniša Golub, direktor regijskega parka Mura–Drava Hrvaška, je spomnil, da so imeli enake bitke na Hrvaškem pred leti, ko je bila Mura prav tako ogrožena: »Ko je želela naša prestolnica, naš Zagreb, Medžimurju vsiliti še več hidroelektrarn, smo dejali, da smo mi že dali svoj prispevek z elektrarnami na Dravi, in vemo, kaj smo izgubili in rekli smo, da to ne gre. Regionalni politiki so rekli, da je treba Muro obvarovati in je danes regionalni park Mura–Drava in to prinaša več kapitala iz evropskih skladov, kot tisto malo elektrike, ki bi jo pridobili na reki. Razumemo kolege iz Slovenije in jih podpiramo, ker so prihodnost le žive reke«.

Pohod, ki se ga je udeležilo več sto ljudi, so pripravili Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih,  mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in drugi.

[1]Ugotovitve in argumenti javnega podjetja Vodovod sistema B:

Kot izhaja iz omenjenega poročila za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota v poglavju o podzemnih vodah (Poglavje 5.8), je bilo pri varianti 1 (ta je predlagana kot najprimernejša) pri spremembah podtalnice zaradi gradnje »znižanje ugotovljeno dolvodno od pregrade, in sicer do 1 m. Znižanje je dosti bolj občutno na desnem bregu, medtem ko na levem bregu znižanje ne preseže 0,75 m.«

Pri Vplivih na vodne vire, dovoljenja in vodne pravice v vplivnem območju, študija pravi: »Na območju črpališča Krog zaradi ureditev v okviru variante 1 prihaja tudi do znižanja podzemne vode do 60 cm.«

Nadalje ugotavlja: »Pri varianti 1 se gorvodno od črpališča Krog v ožjem pasu ob reki spremeni tudi smer toka podzemne vode. V tem primeru je nujno potrebno opraviti nadaljnje preiskave v smislu hidrogeološkega monitoringa in kemijskih analiz.«

O zviševanju podtalnice nad jezom študija pravi: »Zaradi tega se lahko spremeni kemijska in bakteriološka sestava vode, saj prihaja do izpiranja in transporta ostankov in hranil iz tal in njihov prenos po vodonosniku in drenažah. /…/ … bo zaradi dviga podzemne vode kot posledica zajezitev koncentracija onesnaževalcev v podzemni vodi močneje narasla

Študija med drugim še ugotavlja: »Modelni izračun je sicer pokazal, da kljub znižanju nivoja v primeru izvedbe variante 1 njihove trenutne količine niso ogrožene.« In dodaja, da je s tehničnimi ukrepi razmere  mogoče omiliti«. To je v nasprotju z zgoraj navedenimi ugotovitvami.

Navedena dejstva nas zelo skrbijo, saj je vodni vir Krog najpomembnejši in najkvalitetnejši  vodni vir SISTEMA B, ki trenutno zagotavlja pitno vodo za 46.000 prebivalcev 12 občin Prekmurja.

Kljub temu, da je za vodni vir Krog izdano vodno dovoljenje za 165 l/s, lahko iz njega črpamo samo do 100 l/s. Kapacitete črpanja ni možno povečati brez potrebne dograditve in ustreznega bogatenja podtalnice. Ob znižanju gladine podtalnice ali celo spremenjeni smeri njenega toka to pomeni, da se bo izdatnost vodnega vira zmanjšala in da ne bo možno zagotoviti zadostnih količin pitne vode, še posebej  če upoštevamo, da bodo z dograditvijo druge faze vodovoda tega sistema potrebe po pitni vode še večje in bo sistem oskrboval vseh 57.000 prebivalcev.

Prav tako nas skrbi v študiji navedeno onesnaženje podtalnice, ki se bo zaradi gradnje HE nedvomno pojavilo.  Prav tako je potrebno poudariti nujnost sanacije celotnega območja, ki je sedaj močno degradirano in predstavlja potencialno nevarnost polucije. Na obravnavanem območju je namreč več opuščenih gramoznic,  ponekod so se vanje že pričeli odlagati razni odpadki. Celotno območje, ki obsega cca 19,9 ha je potrebno očistiti, zasuti oz. izravnati, ter zaščiti z glinenim tamponom. Obstoječe poti se morajo ukiniti, oz. prestaviti ob rob območja, celotno območje vodnega zajetja pa se mora ograditi.


Vodni vir Krog



Komentarji (8)

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Gospodarstvo