Prvič Dan spomina na Vrana, akademika dr. Antona Vratušo
Zbor ustanoviteljev UŠF, spominska prireditev in vodnik
Udeleženci spominske prireditve v Kulturni dvorani Tišina
V Občini Tišina, v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ima svoj sedež Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, katere častni član je bil akademik dr. Anton Vratuša – Vran, partizan in prvoborec, ki je umrl lani v svojem 102. letu in je torej 23. februarja letos bila v Kulturni dvorani Občine Tišina prvič spominska prireditev pod naslovom »Pod Vranovo vrbo in hrastom«.
Ob 11. uri dopoldne je bil v sejni sobi Občine Tišina zbor ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF), ki ga je sklical njen predsednik Ernest Ebenšpanger. Na zboru so obravnavali ter sprejeli poročilo o delu UŠF v letu 2017, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora UŠF ter program in finančni načrt za letošnje leto. Podrobno bomo o zboru še poročali.
Ob 11. uri dopoldne je bil v sejni sobi Občine Tišina zbor ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF), ki ga je sklical njen predsednik Ernest Ebenšpanger. Na zboru so obravnavali ter sprejeli poročilo o delu UŠF v letu 2017, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora UŠF ter program in finančni načrt za letošnje leto. Podrobno bomo o zboru še poročali.
Ob
13. uri pa je v Kulturni dvorani Občine Tišina bila spominska
prireditev v čast in spomin na lani umrlega častnega člana UŠF
akademika dr. Antona
Vratušo - Vrana pod naslovom »Pod
Vranovovrbo
in hrastom«,
kajti zbor ustanoviteljev je sprejel sklep, da bo odslej rojstni
datum dr. Vratuše - 21. februar - Dan spomina na Vrana - akademika dr. Antona
Vratušo.
Pod vodstvom scenaristke tokratnega kulturnega programa, Irme Benko, so v veliko zadovoljstvo občinstva nastopile pevke Vokalne skupine »Iskrice« pod vodstvom Doroteje Omar Horvat, kot tudi četverica od petih članov glasbene skupine »Ethnotrip«, a spremljajoče besedilo sta interpretirala Gabrijela Granfol Peurača in Boštjan Rous. Slavnostna govornica na spominski prireditvi, ki sta se je udeležila snaha akademika dr. Vratuše Majda Vratuša ter nečak dr. Ognjen Cerović, je bila dr. Vera Klopčič. V svojem nagovoru je med drugim prebrala: »Akademik dr. Anton Vratuša je bil izredna osebnost v slovenskem prostoru, izjemen kot človek, prijatelj, ki je bil obenem patriot in svetovljan. V svojem znanstvenem delu, ustvarjalnosti in političnem udejstvovanju je zapustil neizbrisen pečat. Vse, ki smo z sodelovali, je prevzel z iskrenim zavzemanjem za razvoj človeštva in uveljavljanje humanističnih načel ter s takojšnjim delovanjem v konkretnih situacijah, tam, kjer je bilo ogroženo spoštovanje človekovih pravic in človeškega dostojanstva. Dr. Vratuša je poglobljeno preučeval dogodke na mednarodnem prizorišču ter lucidno zaznaval konfliktna področja, ki bi lahko ogrozila humanizem in demokracijo, v Sloveniji, v Evropi in svetu nasploh. Njegovi sodelavci so že orisali njegovo delo politika in diplomata. Spominjajo se ga kot enega uglednih slovenskih politikov, ki kljub pomembnim funkcijam v državnih in mednarodnih ustanovah nikoli ni opustil svoje slovenske identitete, jezika in kulture. Takšno je bilo tudi njegovo delovanje v vlogi dolgoletnega predsednika Odbora za preučevanje narodnih manjšin pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katerega članica sem. Za seje se je temeljito pripravil: preučil je gradivo za vsako točko dnevnega reda, zbiral podatke o položaju posameznih manjšinskih skupnostih ter prisluhnil predstavnikom teh skupnosti in strokovnjakom. Bil je pobudnik urejanja pravnega položaja slovenske skupnosti na avstrijskem Štajerskem v začetku devetdesetih let 20. Stoletja, urejanja položaja romske skupnosti ter tudi nemške in drugih ustavno priznanih skupnosti v Republiki Sloveniji, saj se je zavzemal za pravično, univerzalno in nediskriminatorno obravnavo vseh vprašanj. V tem oziru je zgodovinsko pomembna perspektiva njegovih prizadevanj, ki odpira poti za utrjevanje sodobnih demokratičnih načel v slovenski družbi...«.
Vsem udeležencem spominske prireditve je bila predstavljena druga izdaja vodnika »Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih«, ki je izšla v tisoč izvodih (74 strani) na dan tik pred tokratno prireditvijo.
Pod vodstvom scenaristke tokratnega kulturnega programa, Irme Benko, so v veliko zadovoljstvo občinstva nastopile pevke Vokalne skupine »Iskrice« pod vodstvom Doroteje Omar Horvat, kot tudi četverica od petih članov glasbene skupine »Ethnotrip«, a spremljajoče besedilo sta interpretirala Gabrijela Granfol Peurača in Boštjan Rous. Slavnostna govornica na spominski prireditvi, ki sta se je udeležila snaha akademika dr. Vratuše Majda Vratuša ter nečak dr. Ognjen Cerović, je bila dr. Vera Klopčič. V svojem nagovoru je med drugim prebrala: »Akademik dr. Anton Vratuša je bil izredna osebnost v slovenskem prostoru, izjemen kot človek, prijatelj, ki je bil obenem patriot in svetovljan. V svojem znanstvenem delu, ustvarjalnosti in političnem udejstvovanju je zapustil neizbrisen pečat. Vse, ki smo z sodelovali, je prevzel z iskrenim zavzemanjem za razvoj človeštva in uveljavljanje humanističnih načel ter s takojšnjim delovanjem v konkretnih situacijah, tam, kjer je bilo ogroženo spoštovanje človekovih pravic in človeškega dostojanstva. Dr. Vratuša je poglobljeno preučeval dogodke na mednarodnem prizorišču ter lucidno zaznaval konfliktna področja, ki bi lahko ogrozila humanizem in demokracijo, v Sloveniji, v Evropi in svetu nasploh. Njegovi sodelavci so že orisali njegovo delo politika in diplomata. Spominjajo se ga kot enega uglednih slovenskih politikov, ki kljub pomembnim funkcijam v državnih in mednarodnih ustanovah nikoli ni opustil svoje slovenske identitete, jezika in kulture. Takšno je bilo tudi njegovo delovanje v vlogi dolgoletnega predsednika Odbora za preučevanje narodnih manjšin pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katerega članica sem. Za seje se je temeljito pripravil: preučil je gradivo za vsako točko dnevnega reda, zbiral podatke o položaju posameznih manjšinskih skupnostih ter prisluhnil predstavnikom teh skupnosti in strokovnjakom. Bil je pobudnik urejanja pravnega položaja slovenske skupnosti na avstrijskem Štajerskem v začetku devetdesetih let 20. Stoletja, urejanja položaja romske skupnosti ter tudi nemške in drugih ustavno priznanih skupnosti v Republiki Sloveniji, saj se je zavzemal za pravično, univerzalno in nediskriminatorno obravnavo vseh vprašanj. V tem oziru je zgodovinsko pomembna perspektiva njegovih prizadevanj, ki odpira poti za utrjevanje sodobnih demokratičnih načel v slovenski družbi...«.
Vsem udeležencem spominske prireditve je bila predstavljena druga izdaja vodnika »Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih«, ki je izšla v tisoč izvodih (74 strani) na dan tik pred tokratno prireditvijo.
