Blagoslov jedi je eno najlepših družinskih opravil

Po vaških kapelicah, križih in v župnijskih cerkvah so na velikonočno soboto opravili blagoslov velikonočnih jedi

Prlekija-on.net, nedelja, 1. april 2018 ob 19:32
Blagoslov jedi v Cenkovi

Blagoslov jedi v Cenkovi

Podobno kot povsod, kjer živijo katoliki, tudi v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah vsako leto ohranjajo tradicijo blagoslova velikonočnih jedi. Blagoslov, žegnanje ali žegen velikonočnih jedi, je tudi letos potekal na praznično veliko soboto pri številnih verskih znamenjih (križi in kapelice) po vaseh in seveda v župnijskih cerkvah. Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh. Med mnogimi vernimi vaščani, kar je zelo pohvalno, ostaja stara navada, da se ohranja blagoslov velikonočnih jedil ob vaških verskih znamenji. Tudi v županji Sv. Antona v Cerkvenjaku je ohranjena tradicija blagoslavljanja velikonočnih jedi ob določenih verskih znamenjih, na terenu.

Eden izmed takšnih blagoslovov velikonočnih jedi je bil tudi pri Kozarjevi kapeli v Cenkovi, ki je le streljaj oddaljena od farne cerkve v Cerkvenjaku, ob kapeli, ki je bila leta 1920 postavljena v spomin na novomašnika, sina Marije Kozar, Martina Kozarja. Blagoslov jedi je letos opravil pater Damjan Bukvič iz Sv. Trojice v Halozah, ki je priskočil na pomoč domačemu župnika Janku Babiču, saj je slednji blagoslavljal velikonočna jedila po drugih vaseh. Kot sta nam povedala gospodarja sedanje Kozarjeve domačije, Silva Kozar in njen sopotnik Franc Veberič, je vsakokratni blagoslov velikonočnih jedi obenem nekako žegnanje, na katerem se srečajo bližnji in daljni sosedje. Družina Kozar-Veberič pa je za vse udeležence, teh je bilo okoli 70, pripravila pogostitev z njihovim vinom in čajem.

Sicer pa smo ob blagoslovu jedi slišali tudi nekaj zanimivosti o pomenu in simboliki jedi, ki se prinašajo k blagoslovu. Skrbno izbrano in najboljše meso, ki ga pripravijo gospodinje, kar simbolizira Jezusa Kristusa, pravo velikonočno Jagnje, pobarvane jajčka »pisanke«, kot jih imenujejo v teh krajih, ki simbolizirajo Jezusove rane ali kapljice krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu je namreč skrita moč in energija za nastanek novega življenja. Jajčna lupina pomeni tudi trdnost ali skala, ki se prevečkrat gradi med ljudmi in razdvaja dobroto, spoštovanje in temeljne moralne vrednote človeštva. Le medčloveška ljubezen je tista, ki daje moč in odvali še tako trdno skalovje, je moč nad zlom kot ga ponazarja vstali Kristus. Korenina hrena nas spominja na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Potica oz. kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Nekoč so bile potice bolj okrogle kakor danes, zato lahko ponazarjajo tudi Kristusovo krono. Blagoslovljena hrana se zaužije na velikonočno nedeljsko jutro v krogu družine, simbol veselja zmage dobrega nad zlom.

Velikonočni prazniki so sicer prazniki osebne vere, v kateri se kažeta odprtost in strpnost do drugih, drugače mislečih, ki pa kljub temu občudujejo tradicijo in katoliško vero, ki se izkazuje in potrjuje v teh tradicionalnih običajih. Prav to dokazujejo v teh prazničnem trodnevju polne obiskovane cerkve ljudi, ki odražajo svojo miselnost in pripadnost krščanskemu nauku. Tako se ohranja, kar se prejme od dobrih staršev, in daje naprej otrokom, vnukom in njihovim prijateljem. Tudi v tem sta lepota in smisel največjega krščanskega praznika.

Foto: Ludvik Kramberger