Kebab na pohodu tudi v Ljutomeru
Pred kratkim odprli še tretjo kebabdžinico
Döner kebab je v Ljutomeru prisoten že štiri leta, pred kratkim pa so odprli še tretjo kebabdžinico. Tako imajo sedaj ljubitelji kebaba na izbiro več lokacij, lastniki pa večjo konkurenco. Kebab v Ljutomeru lahko kupite na avtobusni postaji, pri supermarketu Tuš in nekaj deset metrov dalje pri trgovini Keros ter občasno na Glavnem trgu.
Kebab v Ljutomeru pri vseh ponudnikih stane 3 €, vsi pa poleg kebaba
ponujajo še ostalo "fast food" hrano, kot so hamburger, hot dog, pomfri,
...
Pohod döner kebaba po Evropi
Döner kebab je svoj pohod po Evropi pričel v 70. letih prejšnjega stoletja. Legenda pravi, da je to jed izumil turški priseljenec Mahmut Aygun leta 1971, ko je na stojnici v Berlinu prvi prodajal meso v kruhu, prelito z jogurtovim prelivom. V Turčiji so kebab delali le iz jagnjetine, ki so ga stregli izključno na krožnikih. V Grčiji imajo svojo različico kebaba - gyros, ki pa vsebuje le svinjsko meso ter je narezan na večje kose in je običajno začinjen z origanom.
Kaj sploh je döner kebab?
Beseda "döner" izvira iz turške besede "donmek" in pomeni "obrniti", saj se meso na kovinski palici vrti in peče več ur. Kebab, kakršnega poznamo pri nas, vsebuje rjavo zapečeno hrustljavo (telečje ali piščančje) meso, narezano na tanke rezine, ki mu dodajo solato, zelje, paradižnik, čebulo in različne prelive ter vse skupaj servirajo med rezini kruha. Razvoj pa gre naprej, saj danes prodajalci kebaba svojo "specialiteto" nenehno razvijajo in k mesu ponujajo vedno več različne zelenjave, kupci pa lahko izbirajo med kebabi iz telečjega ali piščančejga (ali mešanega) mesa, kebab s sirom, vegi kebab, ... ter z različnimi prelivi in dodatki.
Pri pripravi kebaba pomembno vlogo igra rezanje mesa, saj se meso mora rezati na tanke kose, ob tem pa se ne sme pritiskati ob palico, sicer meso izgubi maščobo in se osuši. Po mnenju "kebab strokovnjakov" je meso najbolje rezati z nožem z dolgim rezilom, električni noži niso primerni.
V Nemčiji je döner kebab hitra hrana št. 1
Döner kebab je v Nemčiji od njegovega "izuma" pa do sedaj postal najbolj priljubljena hitra hrana, saj jo Nemci dandanes jedo pogosteje kot Turki. V Nemčiji lahko kebab naročite v 16.000 lokalih, z njim pa si svoj vsakdanji kruh služi kar 60.000 delavcev. K priljubljenosti kebaba je med drugim pripomogla tudi cena, saj si ga je mogoče privoščiti za relativno nizko ceno, od 2,5 do 5 €.
Döner kebab ni ravno zdrav
V raziskavi, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, so ugotovili, da döner kebabi povprečno vsebujejo izjemno visoke količine soli in maščob, poleg tega pa vsebujejo različne vrste mesa, tudi tiste, ki jih naj ne bi bilo med sestavinami. Tako je recimo v piščančjem kebabu, lahko prisotna tudi svinjina.
V Sloveniji do zdaj še ni bilo izvedene tržne raziskave, ki bi se omejevala zgolj na hranilno in energijsko sestavo kebaba.
Če vas torej kdaj prime huda lakota in ste rahlo v dvomih, si raje privoščite domačo prleško tünko, tam vsaj točno veste kaj jeste. Pa dober tek.
Pohod döner kebaba po Evropi
Döner kebab je svoj pohod po Evropi pričel v 70. letih prejšnjega stoletja. Legenda pravi, da je to jed izumil turški priseljenec Mahmut Aygun leta 1971, ko je na stojnici v Berlinu prvi prodajal meso v kruhu, prelito z jogurtovim prelivom. V Turčiji so kebab delali le iz jagnjetine, ki so ga stregli izključno na krožnikih. V Grčiji imajo svojo različico kebaba - gyros, ki pa vsebuje le svinjsko meso ter je narezan na večje kose in je običajno začinjen z origanom.
Kaj sploh je döner kebab?
Beseda "döner" izvira iz turške besede "donmek" in pomeni "obrniti", saj se meso na kovinski palici vrti in peče več ur. Kebab, kakršnega poznamo pri nas, vsebuje rjavo zapečeno hrustljavo (telečje ali piščančje) meso, narezano na tanke rezine, ki mu dodajo solato, zelje, paradižnik, čebulo in različne prelive ter vse skupaj servirajo med rezini kruha. Razvoj pa gre naprej, saj danes prodajalci kebaba svojo "specialiteto" nenehno razvijajo in k mesu ponujajo vedno več različne zelenjave, kupci pa lahko izbirajo med kebabi iz telečjega ali piščančejga (ali mešanega) mesa, kebab s sirom, vegi kebab, ... ter z različnimi prelivi in dodatki.
Pri pripravi kebaba pomembno vlogo igra rezanje mesa, saj se meso mora rezati na tanke kose, ob tem pa se ne sme pritiskati ob palico, sicer meso izgubi maščobo in se osuši. Po mnenju "kebab strokovnjakov" je meso najbolje rezati z nožem z dolgim rezilom, električni noži niso primerni.
V Nemčiji je döner kebab hitra hrana št. 1
Döner kebab je v Nemčiji od njegovega "izuma" pa do sedaj postal najbolj priljubljena hitra hrana, saj jo Nemci dandanes jedo pogosteje kot Turki. V Nemčiji lahko kebab naročite v 16.000 lokalih, z njim pa si svoj vsakdanji kruh služi kar 60.000 delavcev. K priljubljenosti kebaba je med drugim pripomogla tudi cena, saj si ga je mogoče privoščiti za relativno nizko ceno, od 2,5 do 5 €.
Döner kebab ni ravno zdrav
V raziskavi, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, so ugotovili, da döner kebabi povprečno vsebujejo izjemno visoke količine soli in maščob, poleg tega pa vsebujejo različne vrste mesa, tudi tiste, ki jih naj ne bi bilo med sestavinami. Tako je recimo v piščančjem kebabu, lahko prisotna tudi svinjina.
V Sloveniji do zdaj še ni bilo izvedene tržne raziskave, ki bi se omejevala zgolj na hranilno in energijsko sestavo kebaba.
Če vas torej kdaj prime huda lakota in ste rahlo v dvomih, si raje privoščite domačo prleško tünko, tam vsaj točno veste kaj jeste. Pa dober tek.
