Na ponovnem glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT) je v nedeljo imelo pravico glasovati skupaj 1.712.686 volivcev, skupaj pa jih je glasovalo 256.293, kar predstavlja 14,96-odstotno udeležbo. Udeležba še je tokrat torej bila slabša, kot na referendumu o istem vprašanju lani septembra, ko je bila udeležba 20,55-odstotna.

Do ponedeljka 9.15 je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic. ZA je glasovalo 126.751 volivcev (49,89 odstotka), PROTI pa 127.316 (50,11 odstotka). Število neveljavnih glasovnic je bilo 2.186. Izidi po volilnih enotah, ki jih je v Sloveniji osem, kažejo, da so v štirih državljani glasovali ZA, v štirih pa PROTI. V volilni enoti Ptuj, kamor spadajo tudi volilni okraji Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, je bil najvišji odstotek glasov ZA (56,44 %). Podobno je bilo že na prvem referendumu.

V Prlekiji ponovno glasovali ZA

V Ljutomeru se je od 15.668 volilnih upravičevcev, referenduma udeležilo 2.182 (13,93 %), v Ormožu od 14.726 2.333 volilcev (15,84 %), v Gornji Radgoni pa od 18.218 2.231 (12,25 %). Najslabša je v volilni enoti 8 bila udeležba v Lendavi (od 21.972 2.202 - 10,02 %).

V Ljutomeru je ZA glasovalo 1.292 (59,57 %), PROTI pa 877 (40,43 %), V Ormožu je ZA glasovalo 1.372 (59,27%), PROTI pa 943 (40,73 %), v Gornji Radgoni pa ZA 1.222 (55,00 %), PROTI pa 1.000 (45,00 %). Edina volilna okraja v 8. volilni enoti, ki sta v večini glasovali PROTI, sta bili Lenart (53,07 %) in Ptuj III (50,54 %).

Da bi zakon padel in bi pobudniki referenduma, ki mu nasprotujejo, uspeli, bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti, a jih toliko ni glasovali niti vseh skupaj.

Pobudnik napovedal pritožbo

Tudi tokrat pa je pobudnik referenduma Vili Kovačič že napovedal pritožbo na izid referenduma, ki tudi na vnovičnem glasovanju po njegovem mnenju ni bil pošten. Miro Cerar pa izide referenduma razume kot zeleno luč za nadaljevanje gradnje drugega tira. in o usodi projekta v novi vladi dejal, da je projekt dobil že prvič podporo na referendumu ter da je dober in optimalen. Vlada bo tako nadaljevala dejavnosti za začetek izvedbe pripravljalnih del in za odmrznitev preostalih sredstev EU za projekt.

Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. maja, sicer ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača-Koper. Ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države.

Vsi podatki so neuradni in niso končni. Fotografije in podatki so iz aplikacije Državne volilne komisije.