Angela Kurbos iz Kokolajnščaka je praznovala devetdeseti rojstni dan

Kljub starosti ji je danes lepše kot kadarkoli prej

Prlekija-on.net, torek, 5. junij 2018 ob 18:54
Devetdeseti rojstni dan Angele Kurbos

Devetdeseti rojstni dan Angele Kurbos

V občini Sv. Jurij ob Ščavnici imajo navado, da župan z delegacijo obišče vsakega občana, ki praznuje 90 let življenja in več. Letošnji prvi obisk je tako bil namenjen Angeli Kurbos iz Kokolajnščaka 8, katero sta obiskala župan Miroslav Petrovič in članica občinske uprave Francka Lavrenčič. Po čestitki slavljenki, željah po dobrem zdravju in še dolgem življenju, ter izročitvi darila občine, so prisotni zasedli bogato obloženo mizo, za dobrote pa sta poskrbeli njeni hčerki Marica in Majda, kjer je župan prisotne povabil, da so slavljenki zapeli, »Kolko kapljic tolko let«. Ganjena, da je bila deležna obiska župana in ob zapeti pesmi, so se ji utrnile solze, a jo je hčerka tolažila z besedami: "Mama ne joči, saj ti danes čestitamo za tvoj rojstni dan".

Angela Kurbos se je rodila 30. maja 1928. leta v Zagorcih pri Juršincih. V družini je bilo sedem otrok. Kar dvakrat so se rodili dvojčki. Danes živijo le trije, ob njej še brat in sestra Frančiška, ki je skupaj z delegacijo župana čestitala sestri za njen jubilej. Poročila se je leta 1961 z Jožefom Kurbosom iz Kokolajnščaka, kamor se je po poroki tudi preselila. Mož je bil zaposlen v Sloveniji in tudi v Avstriji, sama pa je skrbela za dom in družino. Ob tem je delala na mali posesti, kjer so imeli po tri krave in redili nekaj prašičev. V družini sta se jima rodili hčerki Marica in Majda, ki sta si ustvarili družini in jo razveselili s štirimi vnuki in tremi pravnuki. Vesela je, da si je hčerka Marica doma ustvarila dom, da ji na jesen življenja ni treba iti v dom za starejše. Vesela je tudi, da ima hčerka Majda dom tik ob njenem domu in se tako vsakodnevno sreča z njo in njeno družino.

Ker je zdravega spomina, smo od nje izvedeli marsikaj zanimivega iz njenega življenja. Kot je dejala, je bilo včasih vse drugače. Vseskozi so se borili za preživetje. Veliko so delali, saj se je večino kmečkih del opravljajo ročno. Spomnila se je na okopavanje poljščin, koruze, pese, krompirja, korenja in še česa, z motiko na vročem soncu. Tako je bilo tudi ob žetvi in spravilu krme za živino. Ob tem je povedala, da ji takrat to ni bilo težko, saj je bila mlada. Danes pri hiši, razen prašičev, nimajo več živine.

Spomnila se je tudi, dni, ko je hodila na »tavrh«, da je s tem odslužila orača, ter tudi, kako je na žrmlje mlela pšenico in koruzo za kruh in žgance. Kot je povedala, ji danes gre najlepše, posebno zato, ker zanjo tako lepo skrbijo hčerke. Veliko zanimivosti še nam je povedala, morebiti za kdaj drugič.

Foto: Ludvik Kramberger



Več v Kultura in izobraževanje