Na območju Slovenskih goric, natančneje v Benediktu in okolici že nekaj časa uspešno deluje Zgodovinsko društvo Atlantida raj slave (po novem turistično društvo op.p.), čigar predsednik je neutrudni Anton Mlasko. Območje je bogato z arheološkimi ostanki, veliko je prazgodovinskih in rimskih gomilnih grobišč, ter sploh različnih znamenitosti in zanimivosti. Največja najdba v preteklosti so bile Negovske čelade, najdene v Ženjaku, kraju, kjer živi Anton Mlasko. Čelade časovno pripadajo obdobju od 5. do 2. stol. pr. n. š. (železna doba, halštat). Mlasko se osebno zelo zavzema za ohranitev kulturne in naravne dediščine, kamor spada tudi skrb za ogrožene vrste ptic, rib in sploh okolice. V zadnjem času pa društvo in zlasti Anton Mlasko veliko pozornost namenja reševanju Čolnikovega kozolca, prvega in edinega velikega kozolca v Slovenskih goricah sploh. Mlasko je prepričan, da gre za zelo pomembno ohranitev izjemnega spomenika slovenskega ljudskega stavbarstva tudi v Slovenskih goricah.

Kozolec je tipično povsem slovenski

Kot pravi Mlasko, je on sam do sedaj za reševanje in promocijo kozolca založil že 32 tisoč evrov, 1.640 evrov so prispevali donatorji iz Benedikta. Občina Benedikt je po njegovi oceni porabila že okoli 120 tisoč evrov za pridobitev zemljišča, dokumentacije in gradbenega dovoljenja za ponovno postavitev kozolca. Občinski svet občine Benedikt se je že 24.2.2016 seznanil s projektom »Eko muzej Dolina miru Benedikt«, ki je razdeljen na dva dela: vsebinski del in Muzej na prostem - Čolnikov kozolec, ki je umeščen v Strategijo lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric za programsko obdobje 2014-2020. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da je nosilec projekta Občina Benedikt, partner pa Zgodovinsko društvo Atlantida raj slave, ki se je preimenovalo v Turistično društvo.

"Jaz in ostali člani društva v zadnjih sedmih letih prispevamo za razvoj turizma Benedikta in okolice prostovoljno delo, ob tem tudi visoka finančna sredstva za izobraževanja, zbornike, prospekte, koledarje, objave v medijih in promocijo na sejmih..., letno okoli 7.000 evrov. Skupaj s člani društva in mnogimi Benedičani ter donatorji se trudim za ohranitev in ponovno postavitev Čolnikovega kozolca že od leta 2014 naprej. Med mnogimi znamenitostmi imamo pri Benediktu tudi enega največjih kozolcev v Sloveniji, ki ga je potrebno ponovno postaviti in obnoviti. Znameniti vinogradnik, sadjar in sodoben kmet Dominik Čolnik (1830-1893) je v Ljubljani na liceju poslušal v slovenščini predavanja o kmetijstvu in končal dvoletno živinozdravniško in podkovsko šolo, ki jo je vodil dr. Janez Bleiweis, takratni voditelj Slovencev in izdajatelj tednika Novice. V omenjenih Novicah se je Čolnik leta 1864 pohvalil, da je na Drvanji postavil prvi veliki krajnski kozolec v Slovenskih goricah. Kozolec bo spomin na Čolnika in na vse graditelje kozolcev v Sloveniji. Z obnovljenim kozolcem se bomo spomnili tudi vseh gozdarjev, lesarjev in tesarjev iz Slovenskih goric", razlaga Mlasko.

Na Koroškem Hitler kozolce dal odstraniti med drugo svetovno vojno

Zakaj so kozolci pomembni za Slovenijo in Evropo je nazorno predstavljeno v nedavnem dokumentarnem filmu Tipično slovensko. Kozolci so sušilne naprave in najbolj raznoliki so prav v Sloveniji. Tako kot ima vsaka vas svoj glas, ima tudi svoj kozolec. Poznamo tri osnovne vrste kozolcev: enojni, dvojni in prislonjeni kozolci ter veliko kombinacij. Dvojni kozolec toplar je najbolj razvita oblika. Na Štajerskem in Dolenjskem so toplar razvili do viška in tu so največji kozolci z najlepšo dekoracijo. Kozolci so brezčasna vrhunska ljudska arhitektura. Če je kozolec postavljen blizu najpomembnejše kapele, ki jo je zgradil Stiški samostan, pomeni, da sta to dva simbola slovenske kulturne identitete. Kozolec je tipično povsem slovenski in oba spomenika pogosto označujeta slovenski prostor. Ker kozolci niso bili dovolj nemško nacionalno prepoznavni, jih je dal na Koroškem Hitler odstraniti med drugo svetovno vojno. Tisti kmet, ki je podrl kozolec, je dobil denar za postavitev novega gospodarskega poslopja.

"V slovensko zavest je prišel kozolec zelo pozno, šele v drugi polovici 19. stoletju, ko smo se začeli zavedati svoje narodne pripadnosti. Velike pozornosti je bil kozolec zopet deležen leta 1991, ko smo se osamosvajali, ker smo iskali simbole slovenskega naroda. Sedaj so kozolci prepoznani kot zapuščina naših prednikov oziroma etnološka in tehniška kulturna dediščina. Kozolci so tudi estetsko likovna kvaliteta pokrajine in brezčasna struktura, ki so jo naši predniki razvijali stoletja verjetno od pradavnine do danes. Kozolcem se v Sloveniji ne piše dobro, ker ni volje za načrtno skrb in ohranjanje. Vseh se ne bo dalo ohraniti, potrebno pa bi bilo zavarovati vsaj najlepše in tipološko najbolj značilne. Kozolci nam pomenijo glavno trditev, da smo Slovenci prisotni v Evropi. Slovenci dodajamo Evropi nekaj kar Evropa nima. Kozolci so naše darilo za posebnost Evrope, ki je razdeljena po posebnostih ne pa, da je samo enotna in ista".

Dr. Borut Juvanec je leta 2013 zapisal: "Kozolec je imenitna arhitektura, preprosta, uporabna, skladna, povsem in samo slovenska. Kot tak predstavlja kozolec pomnik kulturi slovenskega naroda, je spomenik znanosti, ne da bi se naši predniki tega zavedali. To je največji poklon kulturi."

Ob razglednem stolpu na Zavrhu bi Čolnikov kozolec postal največja dodana vrednost turizmu celotnih Slovenskih goric. Namenili bi mu novo vlogo v turizmu, kulturnih prireditvah in družabnem življenju severovzhodne Slovenije. Kot pravi Anton Mlasko, predsednik TD Atlantida Benedikt, informacije o kakršnikoli pomoči za reševanje kozolca lahko dobite na e-naslovu: anton.mlasko78@gmail.com ali na telefonu 041 964 285.