Evropska romska zveza, Zveza Romov Slovenije, Romsko društvo Romani Union Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo Murska Sobota ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v petek, 3. avgusta dopoldne, pripravili simpozij ob Svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. V prostorih salona »Murska republika« hotela Zvezda v Murski Soboti so se simpozija udeležili podpredsednik Evropske romske zveze mag. Orhan Galjus in predsednik Evropske romske zveze ter predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc in član hrvaškega sabora (parlamenta) Veljko Kajtazi, ki so bili referenti na simpoziju, a kot gostje župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik vlade RS in minister mag. Dejan Židan, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. France Križanič, poslanka slovenskega parlamenta mag. Mojca Žnidarič, direktor Urada vlade RS za narodnosti mag. Stanko Baluh ter predstavnika Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, predsednik in podpredsednik, Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar.

Kaj meni (na kratko) o položaju Romov v EU danes predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc, smo na spletnih straneh »Prlekije« že poročali, na simpoziju je dejal še med drugim: »...Antisemitizem je bil pred drugi svetovno vojno razširjen tudi med vsemi slovenskimi družbenimi sloji in s tem med vsemi političnimi strankami. Zelo je bil razširjen tako v katoliškem, kot v liberalnem političnem taboru, ki sta bili tedaj najmočnejši slovenski politični skupini. Genocid je nedvomno dogodek, ki je zaznamoval človeško zgodovino. V tragediji, ki ji v preteklosti ni para, je zaradi nacistične in rasistične politike izginilo približno šest milijonov evropskih Judov, ob tem pa so umirali tudi drugi po prepričanju nacistov manjvredni ljudje in narodi: invalidi, homoseksualci, Romi, Sinti in Slovani. Natančno števila žrtev Porajmosa, kakor Romi imenujejo nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah bi naj v drugi svetovni vojni v taboriščih umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov...«

Podpredsednik Evropske romske zveze mag. Orhan Galjus (živi in deluje v sosednji Avstriji) ob vprašanjih njemu glede starosti, odgovarja vsem: »Star sem tisoč let !« Kajti, kot pravi, je v njegovi biti vsa prazgodovina prebivalstva Romov in Sintov, ki so se pred davnimi stoletji iz Indije pričeli seliti proti zahodu, torej tudi v Evropo. In se še vedno vprašuje, kako je v vseh teh stoletjih, kljub vsem pogromom (tudi Porajmosa v drugi svetovni vojni) ta narod kljub temu obstal. Zatorej zadnja leta prisluhne vsakemu pričevanju o zločinskih dejanjih nad Romi in Sinti, ki ga le še redki ohranjajo.

Izredno prepričljiv je bil Veljko Kajtazi, član hrvaškega sabora (parlamenta) s predstavitvijo Uštice, hrvaško-srbskega naselja v bližini znamenitega taborišča Jasenovac na Hrvaškem. V to vas so v času 2. svetovne vojne, v času tako imenovane Nezavisne države Hrvatske, naseljevali romske družine s celotne NDH ter jih pokončali okrog 17 tisoč. Po 70 letih po 2. svetovni vojni so torej uspeli urediti spominski park in v načrtu imajo izgradnjo muzeja. Saj je Veljko Kajtazi prepričan, da dokler se bo o tem govorilo, se bo za ta zločin vedelo, predolgo pa je bil pozabljen, kot tudi vse žrtve.

Po simpoziju so se vsi zbrali na dvorišču nekdanje ekonomske šole (še pred tem je to bil Center poklicnih šol v Murski Soboti !) ob Slovenski cesti. Tam so k spominski plošči pritrdili venca, v kulturnem programu pa je sodelovala romska vokalno glasbena skupina SMD Reunion iz Ljubljane. Ta skupina je imela tudi uvodni nastop v začetku simpozija.