Čolnikov klopotec že straši in odganja ptiče

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Prlekija-on.net, torek, 7. avgust 2018 ob 20:15
Klopotec, ki naganja vsiljivce stoji tik ob cerkvi svetih Treh kraljev nad Benediktom

Klopotec, ki naganja vsiljivce stoji tik ob cerkvi svetih Treh kraljev nad Benediktom

Podobno kot povsod po Slovenskih goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na "štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Slednji nam je povedal da "klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo. Do druge svetovne vojne je mejnik postavljanja klopotcev predstavljal čas, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje. Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev za dalj časa zamrlo. V času viničarskih odnosov je dogodek postavljanja klopotca župnik v Slovenskih goricah Leopold Volkmer opisal leta 1797 v socialni pesmi Tolažba enega "vencerla" ali viničarja. V tej pesmi iz leta 1797 je tudi prvič v rokopisu omenjen klopotec v slovenskem jeziku".

O slovenskem klopotcu sta med drugim pisala Drago Korade in Drago Medved, ki v knjigi Vinski brevir predstavlja dvig klopotca kot kulturni in družabni dogodek, ki naj v slovenski duši in zavesti krepi ljubezen do matere zemlje in naših prednikov. Po stari šegi ali navadi so zraven klopotca postavljali čuvaje vinogradov, ki so jih v Slovenskih goricah imenovali ovtarji. Ovtar je bil nekakšen zaupnik vinogradnikov, da bo zvesto čuval njihove zoreče gorice. Klopotec ni zgolj strašilo za ptice, saj so tudi del prirode in del življenja vinogradnika. Skozi čas je klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih vinskih goric, saj nam naznanja jesensko lepoto, ko s klopotanjem poje pesem svojo.

Sicer pa benediški klopotec stoji ob Čolnikovi hiši in znameniti cerkvi sv. Treh kraljev nad Benediktom, kjer raste žlahtna vinska trta, stara več kot 400 let, sorte modra kavčina ali žametna črnina. V spomin na znamenitega naprednjaka in zavednega rojaka Dominika Čolnika (1830-1893), ki je v 19. stoletju imel veliko posestvo z manjšim dvorcem v bližnji dolini potoka Drvanja, so cepič poimenovali Čolnikova trta, ob njej vsako leto pripravijo slovesno rez, trgatev in še kakšno praznovanje, sedaj tudi postavitev klopotca. Zraven sicer rasteta tudi radgonska ranina, avtohtona sorta Radgonsko - Kapelskih goric ter Slovenjegoriški klinton, star več kot 80 let. Sicer pa ne gre prezreti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh bilo pridelalo ravno pri Čolniku v Benediktu, in sicer davnega leta 1859. Istega leta se je to zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali o Benediktu pa ni bilo govora.., mnogi pa tega, še niti danes ne vedo!

Foto: Igor Barton



Galerija


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Družabno