Nova slovenska vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala: "Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili."

"S tem je jasno sporočila, da je treba prekiniti vse postopke za gradnjo elektrarn na Muri, kar nevladne organizacije in posamezniki, združeni v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljamo, vlado pa pozivamo, da v skladu z zapisom v koalicijski pogodbi Ministrstvo za infrastrukturo v Resoluciji o energetskem konceptu Slovenije zapiše našo zahtevo, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in s tem izpolni svojo zavezo, zapisano v koalicijski pogodbi," so sporočili iz združenja Rešimo Muro!

V petek, 7. septembra, je potekel rok za oddajo pripomb na predlog resolucije o Energetskem konceptu Slovenije (EKS), ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo posredovalo v ponovni postopek javne obravnave. Besedilo predlagane resolucije je v celoti enako besedilu predloga resolucije EKS, ki ga je Vlada RS določila na svoji 170. redni seji 1. marca 2018 in ga poslala v sprejetje Državnemu zboru RS (DZ), in to pred koncem javne obravnave (2. marca 2018).

"Nevladne organizacije smo takrat na to nezakonitost opozorile DZ, ki je zavrnil sprejetje resolucije. V okviru ponovnega postopka javne obravnave smo nevladne organizacije znova posredovale pripombe na resolucijo in zahtevale, da se vanjo zapiše, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in da postane izključitveno območje. S tem bo tudi izpolnjena zaveza nove vlade, ki je podpisala, da elektrarn na tej reki ne bomo gradili," so zapisali.

"Nevladne organizacije smo ponovno posredovale pripombe na resolucijo EKS in zahtevale, da se vanjo zapiše, da Mura ni predmet energetske izrabe in da jo moramo razglasiti za izključitveno območje; da jo je treba izbrisati iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (ANOVE) in končati postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za državni prostorski načrt (DPN) za hidroelektrarno Hrastje-Mota, saj je že okoljsko poročilo pokazalo, da poseg ni sprejemljiv (ocena D - negativno); da investitor nima možnosti postopka prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave in uporabe izjeme po vodni direktivi (prevlada energetskega interesa nad pitno vodo); da nova vlada uresniči zavezo iz koalicijske pogodbe", pravi Andreja Slameršek, strokovnjakinja za vsebinske in pravne zadeve v kampanji Rešimo Muro in predsednica Društva za preučevenje rib Slovenije (DPRS).

"Pozdravljamo odločitev nove slovenske vlade, da odstopa od  projekta gradnje hidroelektrarn, ki bi imele za naravo v čezmejni (ob)murski regiji uničujoč vpliv. Vlada naj sedaj to podkrepi z dejanji in stori nujne korake za zaustavitev postopka za elektrarno Hrastje-Mota," pa je povedal Arno Mohl, mednarodni programski direktor projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF).

"Kot je znano, so Dravske elektrarne Maribor (DEM) na Muri načrtovale verigo 8 elektrarn, ki bi reko preoblikovale v verigo osmih mrtvih rezervoarjev - in to sredi območja Natura 2000 in pred kratkim razglašenega Biosfernega območja. Za prvo načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota že od leta 2012 poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Za zaustavitev načrtov oziroma projektov gradnje elektrarn na Muri ima vlada vse strokovne in zakonske argumente, iz okoljskega poročila leta 2017 izhaja, da ima predlagana gradnja HE Hrastje-Mota velik negativen vpliv na okolje (ocena D - poseg je nesprejemljiv!) in s tem na edinstveno biotsko raznovrstnost ter na površinske in podzemne vode na tem območju. Poleg tega sta dva neodvisna strokovnjaka ugotovila, da so vplivi gradnje HE Hrastje-Mota v okoljskem poročilu podcenjeni in bi elektrarna povzročila resno ekološko škodo na rečnih in poplavnih območjih tudi v sosednji Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Večina prebivalcev ob reki Muri in številni drugi državljani podpirajo ohranitev Mure, marca letos jih je več kot 77 tisoč podpisalo mednarodno peticijo proti gradnji elektrarn. Odločitev nove slovenske vlade je v interesu številnih državljanov, da pustimo Muri prost pretok za prihodnje generacije. Mura je ekološka hrbtenica za prihodnji, okolju prijazen razvoj regije kot biosferno območje. Vlada mora dokazati, da zaveza v koalicijski pogodbi o neizgradnji elektrarn na Muri ni bila figa v žepu," pravijo pri kampanji Rešimo Muro, predsednik Zveze društev MojaMura Samo Tuš, pa pravi, da se mora v EKS jasno zapisati: "Mura je razglašena za izključitveno območje in ne more biti predmet energetske izrabe."

"V Muzeju norosti že tretjič v tem letu podajamo pripombe na Energetski koncept Slovenije, vnovič z jasno zahtevo, da država razglasi Muro za izključitveno območje in da reka ne more biti predmet energetske izrabe. Naj ne bo odveč poudariti, da domačini zadnja leta vsakodnevno vlagamo svojo energijo in lastna sredstva, da bi zaščitili življenjski prostor, pitno vodo in priznano naravno vrednoto pred pogubnimi in ozkimi interesi investitorjev. Pričakujemo, da bo nova vlada izpolnila zavezo in nam z odločnimi potezami omogočila, da končno spet normalno zadihamo in se posvetimo razvojnim projektom, ki jih ta obubožana regija krvavo potrebuje. To je najmanj, kar lahko center stori za nas," javnosti sporoča vodja Muzeja norosti  dr. Sonja Bezjak

"Ko se Slovencem, Hrvatom, Madžarom in Srbom z razglasitvijo biosfernega območja pridružijo še Avstrijci, bomo dobili edinstveno naravno in kulturno krajino pod zaščito Unesca, ki bo obsegala kar 850 tisoč hektarjev površin," pa dodaja Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro.