Kakšen je začetek kovaštva v Žepovcih v letu 1946?

Galičičevo kovaško orodje in oprema kot kulturna dediščina Apaške doline in Slovenije

Prlekija-on.net, ponedeljek, 29. oktober 2018 ob 08:15
Kovačija Žepovci

Kovačija Žepovci

Gotovo je, da imajo po naši deželi, zlasti na starejših domačijah na podeželju, še vedno izjemne predmete in eksponate iz preteklosti, ki so sedaj prava kulturno zgodovinska dediščina, na katero bi lahko bili ponosni. Ponekod omenjeni predmeti, bodisi, da gre za kmečko ali obrtniško orodje, ali morebiti kaj drugega, kar so naši predniki koristili za olajšanje svojega vsakodnevnega življenja, ležijo v shrambi ali na podstrešju. Žal pa ponekod tovrstni eksponati propadajo in odhajajo v pozabo, drugod pa jih mlajše generacije, ki sanirajo ali podirajo starejše objekte, morebiti tudi nevede uničujejo. Škoda, kajti lahko bi tovrstne predmete, tudi če kdo ne zna za kaj gre in če jih ne želi hraniti doma, ponudili zbiralcem ali muzejem, ter s tem ohranjali tehnično in kulturno dediščino. In pri ohranjanju dediščine iz preteklosti je mnogim lahko pravi vzornik, 71-letni Vojko Galičič iz Žepovcev na Apaškem polju, otrok povojnih priseljencev na desni breg reke Mure med Gornjo Radgono in Šentiljem.

Prav Vojko Galičič, čigav oče Julij je po 2. svetovni vojni odkupil kovaško delavnico in orodje, nam je na podlagi ohranjenega gradiva - dokumentacije in tudi orodja, ki sedaj sodi v muzej, razlagal o tem, kakšen je začetek kovaštva v Kmetijski obdelovalni zadrugi "Franc Rozman Stane", leta 1946 v Žepovcih. "Naslednik kovaštva po letu 1946, je bil moj oče oče Julij, ki je tega leta prišel v Apaško kotlino kot kolonist z ostalimi 25 Gorenjci. Ko se je vrnil iz Koncentracijskega taborišča Dachau, kjer je pristal s pomočjo domačega župnika in domačih izdajalcev iz Fužin nad Škofjo Loko, je bila vas požgana. In ker so v istem času izseljevali tamkajšnje prebivalce in naseljevali Apaško dolino, je takratna oblast očeta usmerila v te kraje. Ker je bi kvalificirani kovač je dobil hišo s kovačnico in minimalnim orodjem. Največja vrednost v kovačnici je bila varilna garnitura za avtogeno varjenje, stabilni vrtalni stroj in kovaški meh", razlaga Vojko Galičič.

Prav takrat se je v Apaški dolini zbralo 25 zagnanih mladcev, ki so ustanovili Kmetijsko obdelovalno zadrugo. "Ob vpeljevanju kovaštva je bil moj oče še blagajnik zadruge. Po pripovedovanju je imel v začetku največ dela s kmetijskim orodjem, zemlja je morala biti obdelana ročno. Naslednja glavna panoga je bila podkovanje konj, ker je bila v bližini kolarska delavnica, kjer je domačin, ki ni bil izseljen, izdeloval lesene vozove, katere je moj oče kovač okoval. Kot otrok se spomnim, da je pri tem delu včasih sodelovala celotna družina. Leta 1949 je v kovačnico prišla elektrika in delo je postalo znosnejše. Žal pa, koncentracijsko taborišče, kovaško delo in delo v zadrugi je očeta vidno izčrpavalo, zato si je v rojstnem kraju Fužine nad Škofjo Loko, za dve leti do upokojitve poiskal lažje delo. Zaradi vsega nakopičenega gorja je leta 1978, umrl star 63 let", nam je o svojem očetu razlagal Vojko, ki je postregel tudi z zanimivim podatkom, in sicer, da sta z očetovim predhodnikom, ki je bil izseljen iz Apaške doline in Jugoslavije, ostala prijatelja vse do njegove smrti. "Oba sta se zavedala, da je vojna in politika po vojni naredila ogromno gorja za vse. Moti pa me, da danes nekateri, ki so bili rojeni po letu 1960 in 1970 živijo v veliki zmoti, da so kolonisti dobili vse podarjeno. Vsak, ki je leta 1946 prišel v Apaško kotlino, je postal lastnik dobljenega premoženja po 15 letih to pomeni 1961 leta, zato so tudi mnogi obupali in odšli, preden so postali lastniki. Dobro se zna, kdo je takim nevednežem vcepil take in drugačne dezinformacije. V zvezi s tem, bi se dalo napisat še mnogo zanimivega, toda...", se jezi otrok kolonista.

Postregel nam je tudi z originalnim zapisnikom o primopredaji inventarja v kovačnici v Žepovcih, z dne 14. junija 1946. Komisijo so sestavljali zastopnik Obrtne zbornice Gornja Radgona, tov. Jože Lenček, zastopnik Odbora Osvobodilne fronte Žepovci, tov. Ivan Završnik in prevzemnik delavnice tov. Julij Galičič. Komisija je takrat ugotovila in popisala ves inventar, ki je bil v kovaški delavnici, in sicer: nakovalo - 2 kom., Varilna garnitura komplet - 1 kom., Kladivo težko ročno - 2 kom., Kladivo lahko ročno - 3 kom., Razna pomožna kladiva - 14 kom., Stabilni vrtalni stroj - 1 kom., Ročni vrtalni stroj - 1 kom., Nastavki za v nakovalo razni - 6 kom., Ključi navadni razne dimenzije - 6 kom., Francoski ključ - 1 kom., Žaga za železo z okvirjem - 1 kom., Svedri za kovino razni - 8 kom., Svedri za les navadni - 4 kom., Svedri za vrtanje pestev - 5 kom., Primeži težki - 2 kom., Kovaški meh - 1 kom., Navlakači šin na kolesa - 2 kom., Stružnica lesena - 1 kom., Brusilna plošča - 1 kom., Mizica za pribor za podkve - 1 kom., Komplet orodje za podkovanje konjev - 1 kom., Korito za vodo betonsko -1 kom., Klešče ščipalne - 2 kom., Klešče kovaške male - 4 kom., Klešče kovaške velike - 9 kom., Prebijači razni - 6 kom., Sekači za železo - 3 kom., Škarje za pločevino - 1 kom., Rezalnik - 1 kom., Dleta - 3 kom., Vile razne - 5 kom.



Več v Kultura in izobraževanje