Okrožno sodišče v Muski Soboti in njem podrejena okrajna sodišča v Gornji Radgone, Lendavi, Ljutomeru in Mursko Soboti, sodi med slovenska sodišča z najmanj zaostankov, saj poleg svojih zadev, pogosto pomagajo kolegom iz Maribora in celo Slovenj Gradca. Temu bo v prihodnje še dodatno pomagala tudi novost, ki so jo te dni začeli izvajati na okrožnem sodišču v prekmurski prestolnici. Gre namreč za tako imenovani pospešeni kazenski postopek ("fast track"), ki je plod dobrega sodelovanja vseh treh represivnih organov, policistov, tožilcev in sodnikov, ki s skupnimi močmi nekatere kazenske zadeve, zlasti ko so obtoženi tujci, rešujejo v največ 48 urah. Direktor PU Murska Sobota, Damir Ivančić, vodja tamkajšnjega tožilstva, višji državni tožilec Drago Farič in predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Branko Palatin, si sicer brez težav sklenili dogovor za izvajanje "fast track" postopkov.

Koncept t.i. "fast track" postopka je bil na idejni ravni koncipiran že v letu 2012, v shemi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - proces reševanja kazenskih zadev. Cilj uvedbe pospešenega kazenskega postopka, kot nakazuje že sama beseda, je v bistvenem skrajšanju časa reševanja kazenskih zadev, v zmanjševanju števila pripornih in rednih preiskovalnih ter kazenskih zadev, ki se sicer obravnavajo po rednih procedurah, hkrati pa tudi razbremenitev sodnikov specializiranega oddelka z reševanjem zadev, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, zmanjšanje obremenitev sodnih senatov, pa tudi tožilcev z udeležbo na dolgotrajnih glavnih obravnavah. Nezanemarljiv je tudi učinek hitrega postopka na zmanjšanje stroškov sodnega postopka. "Uvedba pospešenega kazenskega postopka terja pripravljenost in sposobnost državnih tožilcev, da s svojo aktivno vlogo vzpodbudijo obdolžence in zagovornike, da vstopijo v proces pogajanj o priznanju krivde že v zgodnejših fazah postopka, to je ob pridržanju osumljenca, za katerega se načrtuje privedba zaradi odreditve pripora. Ne glede na hitro izveden postopek, namen je, da bi se ta sklenil v roku 48 ur od trenutka pridržanja obdolženca, pa je tako obdolžencu, kot ostalim akterjem v postopku potrebno zagotoviti vse pravice, ki jim gredo po zakonu. Obdolženca je zato potrebno korektno in celovito seznaniti z vsebino dokaznega gradiva, s potekom rednega postopka in o namerah tožilstva glede predlaganja pripora, vložitve obtožbe in predlagane kazni, mu predstaviti institut priznanja krivde, njegove prednosti in slabosti ter ga seznaniti s pravico do zagovornika, ki bo sodeloval pri pogajanjih", pravi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnik Branko Palatin.

Ob pripravljenosti obdolženca za pogajanja se izdela osnutek sporazuma, v katerem tožilec predstavi svojo ponudbo o vseh elementih, ki jih mora vsebovati pisni sporazum o priznanju krivde, pri čemer mora imeti pridržana oseba primeren čas, da se o predlogu izjasni in ki se, če se pridržana oseba z njim strinja, sestavi v pisni obliki kot sporazum, ki se nato predloži sodišču. "Sodnik na predobravnavnem naroku presodi ali je sporazum o priznanju krivde v skladu z zakonom in ga tedaj sprejme ter praviloma postopek zaključi z narokom za izrek kazenske sankcije in razglasitvijo sodbe. Priznanje krivde oziroma podpis sporazuma o priznanju krivde sta za obdolženca prostovoljna in se ga k temu ne sme siliti, o čemer mora biti prav tako ustrezno in jasno poučen. V primeru, da do sporazuma o priznanju krivde ne pride, se postopek s pridržanim osumljencem nadaljuje na sicer že doslej ustaljen način, torej se ga bodisi izpusti na prostost ali pa se ga privede na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki lahko sklene, da osumljenca izpusti na prostost ali zoper njega odredi pripor ali morebiti katerega od drugih zakonsko določenih ukrepov, ob nameri tožilstva, da bo zahtevalo uvedbo postopka", pravi Palatin.

Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti so pristopili k izvajanju pospešenega kazenskega postopka z dnem 20.10.2018, kar je, po Palatinu, med drugim tudi rezultat pripravljenosti organov, ki sodelujejo v postopku odkrivanja kaznivih dejanj in v kazenskem postopku, torej policije, tožilstva in sodišča, saj je bilo za ta namen potrebno izvesti določene organizacijske spremembe na več ravneh. "Sodišče bo tako zagotavljalo predobravnavne naroke v okviru pospešenega kazenskega postopka vsak delovni dan do 22.00 ure zvečer, kakor tudi izven teh časovnih okvirjev, torej med vikendi, kadar je to potrebno zaradi izteka pridržanja. Dosedanji statistični podatki kažejo, da bo mogoče v okviru pospešenih kazenskih postopkov hitreje zaključiti postopke predvsem zoper tujce, ki so v Sloveniji izvršili kaznivo dejanje, kar bo predvidoma ugodno vplivalo v preventivnem smislu, torej, da se jih odvrne od ponavljanja kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji, kajti v rednem postopku, kot je bila vsaj pri manjših kaznivih dejanjih praksa do sedaj, so tujci tekom postopka za sodišče pogosto postali nedosegljivi, kar je postopke najmanj podaljševalo, terjalo dodatne ukrepe, to je razpisovanje tiralic ter evropskih nalogov za prijetje in predajo, ki niso bili vselej uspešni, vplivalo pa je tudi na stroške kazenskega postopka, ki so v teh primerih bistveno višji. Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti smo doslej opravili en pospešen kazenski postopek zoper tri tuje državljane", je še razložil predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti Branko Palatin.

Po naših podatkih naj bi tudi pri Okrožnem sodišču v Kopru že sklenili dogovor za izvajanje "fast track" postopkov.