Osemdesetletni Mariji Fekonja ne bo več zatekalo

OOZ in občina Gornja Radgona vsaj začasno rešili prebivališče starejše občanke

Prlekija-on.net, četrtek, 8. november 2018 ob 07:421
Pomoč Mariji v Zbigovcih

Pomoč Mariji v Zbigovcih

Vedno vesela in nasmejana Marija Fekonja z vinorodnih hribčkov v Zbigovcih 23 nad Gornjo Radgono, ki bo v začetku januarja napolnila častitljivih 80 let, je sedaj še bolj vesela in zadovoljna. Dobri ljudje so ji namreč pomagali popraviti streho na njeni več kot 150 let stari hiši, nekdanji vinogradniški zidanici, tako da ji več ne bo zatekalo ter dodatno uničevalo sten in pohištva. Sama sicer nikoli ni tarnala in po raznih ustanovah "fehtarila", čeprav živi le od kakšnih 300 evrov pokojnine po pokojnem možu Romanu. Nerazumno malo glede na to, da je tudi sama desetletja delala v vinogradih. V kakšnih razmerah danes živi, bi ji gotovo pripadala kakšna socialna ali podobna podpora, a sama pravi drugače. "Koliko imam toliko zapravim, glavno je da poravnam vse obveznosti, ki jih vsak mesec ni malo. Malo mi pomagajo tudi hčerke, tako da gre iz meseca v mesec", nam pove še vedno čila, prijazna in vesela, a zelo skromna Marija, ali kot jo večinoma poznajo Micka, ki si večino hrane pridela sama, predvsem na vrtu, a tudi veliko perutnine je na dvorišču. Zato ne preseneča, da iz njene trošene, a prijetne in tople kuhinje, vedno lepo diši po domačih dobrotah.

Micka, ki tudi danes gre rada pomagat, saj je vse življenje pomagala vsem in povsod, tudi tokrat, ko je zob časa in poletno neurje uničilo kar nekaj strešnikov, ni nikogar prosila za pomoč, a je njene nevšečnosti odkril sosed Vlado Rojko, sicer predsednik Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona in njegova soproga Zlata. Zato je Vojko nemudoma sprožil akcijo, katero sta podprla župan in podžupan Stanislav Rojko in Robert Žinkovič. "Seveda tukaj ne gre za ne vem kakšen finančni zalogaj, a je zadeva vseeno zelo velika za našo sosedo Micko. Vesel sem, da smo se brez težav dogovorili na relaciji OOZ - občina, tako da smo hitro ukrepali, saj je bilo jasno, da moramo ukrepati. Seveda je največ obveznosti prevzel član naše zbornice, samostojni podjetnik - krovec in klepar, Marjan Kšela, ki je s svojim sodelavcem zamenjal uničene strešnike in popravil še kaj, kar je bilo potrebno, zlasti žlebe, ki ne le da so bili uničeni, temveč tudi zamašeni, kar je povzročalo dodatno zamakanje", nam je povedal predsednik OOZ Gornja Radgona, Vlado Rojko, ki mimogrede pred koncem leta ne namerava več kandidirati za omenjeno funkcijo.

"Možno je, da bo kdo imel pripombe, češ da smo občanki Mariji Fekonja pomagali samo zato, ker se bližajo lokalne volitve. Toda to nima nobene zveze z volitvami, kajti tukaj gre zgolj za pomoč, saj se bliža jesensko deževje in gotovo ji ne bi bilo prijetno, če bi ji zatekalo v kuhinjo, spalnico ali kakršenkoli drugi prostor. In to je pravzaprav jasno vsakomur, zato hvala OOZ Gornja Radgona, njenemu predsedniku Vladu Rojku, ter mojstru Marjanu Kšela", je povedal radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je dodal, da so tudi v drugih primerih, kjer je v stanovanjskih objektih bilo ogroženo življenje, nemudoma pomagali. Nazadnje Miranu Hamlerju in Dragu Korenu.

Med obiskom v Zbigovcih smo sicer izvedeli, da je Micka rojena v zidanici, kjer živi tudi danes. Najprej sta tam do smrti živela stara starša, nato oče in mama, tako je ona že tretja generacija, ki tam živi in kot nam pove "tukaj sem rojena in tukaj bi rada oziroma bom tudi umrla". Stavba, ki je danes njena, je sicer bila last nekdanjih vinogradnikov - veleposestnikov, nato pa je po 2. svetovni vojni prešla v lastnino Kmetijskega kombinata Radgona. In po osamosvojitvi, ko se je pričela razprodaja tovrstnega premoženja, sta z možem Romanom zidanico s pripadajočim zemljiščem, odkupila. Nikoli ni bilo sredstev za popolno sanacijo, temveč so lahko samo po potrebi kaj "krpali". Leta pa so naredila svoje in nekateri si najbrž ne bi upali niti spati v tej stavbi, a Micko to ne moti. Vesela je, da po zaslugi "dobrih ljudi, ki so me rešili pred zatekanjem", več ne bo imela težav vsaj z vodo in bo mirno spala.

Naša sogovornica, ki po moževi smrti, leta 2007, živi sama, je še posebej vesela, da jo pogosto obiščejo njene štiri hčerke, ter naraščajniki, ki so jih na svet prinesle. In teh ni malo, saj njeno družino pravzaprav tvori tudi devet vnukov in deset pravnukov.



Več v Gospodarstvo