Mladinski svet Ljutomer (MSL), ki v času pred lokalnimi volitvami v sklopu projekta Partycipiraj izvaja aktivnosti, namenjene ozaveščanju mladih o aktivnem državljanstvu in aktivni participaciji v družbenem okolju, je v sklopu tega pripravil soočenje županskih kandidatov, ki je bilo namenjeno pogovoru z mladimi o mladih in mladinski problematiki v lokalnem okolju.

Mladinski svet Ljutomer je z namenom, da se še bolj povežejo z mladimi in jih hkrati poučijo o aktivnem državljanstvu, kandidiral na razpisu "Partycipiraj" Mladinskega sveta Slovenije, na katerem so bili tudi uspešni. Kot osrednjo aktivnost so pripravili soočenje kandidatov za bodoče odločevalce pod naslovom "Kako naprej?". Soočenje je bilo namenjeno poučiti mlade o konceptu aktivnega državljanstva in aktivni participaciji mladih. Glavni financer projekta Partycipiraj je Mladinski svet Slovenije.

Soočenje je potekalo v sredo, 7. novembra, v športni dvorani ŠIC, udeležili pa so se ga kandidati za župana Občine Ljutomer, Maksimiljan Gošnjak, Dejan Karba in Gregor Žižek. Andrej Vršič in aktualna županja, mag. Olga Karba sta se opravičila in se soočenja nista udeležila. Soočenje, ki ga je vodil Bojan Rajk, so spremljali mladi iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in pri tem tudi aktivno sodelovali. V uvodu sta zbrane nagovorila tudi Sanja Vičar in Franjo Kosi iz MSL, ki sta bdela nad finalnim dogodkom projekta, da je vse potekalo, kot mora.

Zakaj na volitve in zakaj je potrebno upoštevati mnenje mladih?

V prvem sklopu so kandidati odgovarjali na vprašanja, zakaj na volitve, zakaj je potrebno upoštevati mnenje mladih ter kaj razumejo kot aktivno državljanstvo. Gošnjak je izpostavil, da bi si želel, da bi se mladi aktivirali in svoje poslanstvo opravljali na vseh področjih, Karba je mlade pozval naj gredo na volitve, da spremenijo stvari na bolje, da bodo lažje participirali in da dobijo nek dostojen center, ki ga v Ljutomeru ni, Žižek pa je med drugim izpostavil, da mladi z udeležbo na volitvah dobijo občutek, da so nekaj naredili v svojem imenu, nenazadnje s tem tudi odločajo o svoji prihodnosti. Strinjali so se tudi že z znano frazo, da na mladih svet stoji.

Mladi med drugim pravijo, da na volitve gredo zato, da nekaj spremenijo in ker je to njihova državljanska dolžnost in temelj demokracije, pa tudi zato, ker imajo preveč časa in ker jim to zapovedujejo starši in učitelji. Zakaj je treba upoštevati njihovo mnenje, pa mladi med drugim odgovarjajo, da so mladi prihodnost, so inovativni, kreativni, polni energije, znanja in zagona, ker so pripravljeni stvari spremeniti na boljše. Če pa njihovi glasovi ne bodo slišani pa so se iz lokalnega okolja pripravljeni tudi izseliti, kar je danes že v veliki meri tudi praksa, saj veliko mladih ostane v večjih mestih, kjer obstajajo boljše možnosti za zaposlitev in tudi samo življenje.

Kandidati bi v Ljutomeru ponovno vzpostavili ukinjene javne zavode

V drugem sklopu so analizirali mladinsko problematiko, kjer je bila izhodišče strategija za mlade, ki je bila vzpostavljena letos poleti za obdobje 2018-2022. Gre za strateški dokument, ki teži k temu, da se za mlade začne tudi nekaj uresničevati. Dokument vsebuje več področij, za soočenje pa so izbrali štiri področja - izobraževanje, zaposlovanje in podjetnost, preživljanje prostega časa ter področje mladinskega organiziranja. Za kandidate so bile iz teh področij postavljene hipoteze, pri čemer so predpostavili, da je ta hipoteza lahko samo pozitivno potrjena.

Pri prvi hipotezi, ki se je glasila "Poskrbeli bomo za izvedbo obširnih formalnih in neformalnih izobraževanj za mlade, ki se drugače v večini izvajajo na območju osrednje Slovenije", je Karba poudaril, da je pri tem najprej potrebno imeti prostor, najti stik z ustanovo, ki formalno izobražuje, zakaj se bo izvajalo, kdo plača, v glavnem vzpostaviti transparentnost. Gošnjak je pri tem izpostavil ozaveščanje v širšem prostoru, Žižek pa veliko priložnost neformalnega izobraževanja vidi v izmenjavah, kar gimnazija že dobro izvaja, morali pa bi v to vključiti še druge institucije.

Ob tem se je razvila tudi debata s publiko, ki so zastavljali vprašanja, konkretno o štipendijah v občini Ljutomer ter predvsem o preživljanju prostega časa in kje bi kandidati sploh pridobili sredstva za mlade in kaj konkretnega bi storili za njih, saj se mladim zdi, da je Ljutomer "mesto duhov". Kandidati so izpostavili tudi obstoječi mladinski center v občini in idejo o mladinskem centru kot javnem zavodu ter priložnosti za dodaten zaslužek v obliki hostla. Strinjali so se, da mora biti naloga župana v prihodnje, da se vzpostavi mladinski center v samem mestu, center pa morajo voditi mladi.

Mlade je zanimalo tudi, kako sploh priti do župana in mu predstaviti kakšno idejo, recimo o razvoju turizma. Kandidati so ob tem izpostavili, da morajo biti vrata župana za predloge mladih vedno odprta, konkretno o samem turizmu pa so mnenja, da je ob ukinitvi javnega zavoda za turizem situacija v občini na področju turizma slaba, saj so zaenkrat društva tista, ki vodijo turizem v občini. Vsi kandidati se strinjajo tudi, da je čim prej potrebno nazaj vzpostaviti javni zavod, ki bo skrbel za turizem.

Druga hipoteza se je glasila "Področje zaposlovanja in podjetnosti je tista, kateri se zavezujete, da boste do leta 2020 zaposlili 20 mladih". Karba bi vzpostavil mladinski center ter preko tega zavoda mlade zaposlil v drugih enotah v Ljutomeru, kjer mlade potrebujemo, recimo v turizmu, domu starejših, kot pomoč, ... Gošnjak priložnost vidi v javnem zavodu in obrtni zbornici, ki bi morala začeti delati na spodbujanju podjetnosti mladih in "start-up" projektov, Žižek pa bi podjetnike spodbudil, da bi razpisali kadrovske štipendije in mladim dali priložnost, velik potencial pa vidi tudi v turizmu.

Ob tretji hipoteza, ki se je glasila "Konstruktivno bomo sodelovali z že obstoječimi mladinskimi strukturami v občini Ljutomer z namenom aktivnega vključevanja mladih", je Žižek poudaril, da so odprti za vse možnosti in nadaljevanje vsega kar imamo ter pregledati stvari, katere delujejo dobro, jih nadaljevati in spodbujati, Karba je povedal, da iz Ljutomera lahko naredimo festivalsko mesto in se zavezal k temu, da bo v Ljutomeru vzpostavil center, ki bo nekoliko bolj povezan z drugimi deležniki po državi, Gošnjak pa je izpostavil, da v Ljutomeru sploh ni konkurence med mladimi, zato ne vidi težav pri vzpostavitvi kakšnega novega centra in konstruktivnem sodelovanju.

Za zadnjo hipoteza "Uredili bomo sistem nagrajevanja mladih klubskih športnikov z ozirom na njihove rezultate na višji oz. državni ravni", je Žižek izpostavil, da bi si želel več podpore predvsem pri individualnih športih, ki po njegovem glede na rezultate, ki jih dosegajo naši športniki, niso primerno ovrednoteni. Karba je izpostavil besede iz sestanka Olimpijskega komiteja, da imamo v Ljutomeru šport urejen na takem nivoju, kot ga Slovenija nima, a je občina zavod vseeno ukinila. Gošnjak je pri tem povedal, da smo edina občina v Sloveniji, kjer nam šport vodi komunala. "Kot da bi bili športniki smeti", je bil slikovit... Tudi tukaj so se vsi kandidati strinjali, da bi se moral nazaj vzpostaviti javni zavod za šport.

Ob koncu je bil čas še za dodatna vprašanja publike in debato, ki bi se sicer lahko še bolje razvila, a je bil dogodek časovno omejen. Tudi sicer, ne le v času volitev, bi takšnih dogodkov, kjer bi sodelovale različne generacije pri izmenjevanju mnenj, lahko bilo več, kar je lahko le pozitivno za razvoj našega mesta in občine.