V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči so odprli pregledno razstavo dveh ciklov slik, likovnega umetnika Vinka Prislana iz Radencev. Na razstavi, ki bo na ogled do 9.12.2018, Prislan predstavlja "duhovne in simbolne vrednote". Želja po popolnosti, sijoče barve in mistično urejena ozadja so kontrast občutkom stiske, ujetosti in melanholije, ki jih sporočajo na velikih platnih slikarja Vinka Prislana izslikane asociativno pravljične pripovedi in abstraktne figuralne podobe ter odnosi med njimi. Kot poudarja umetnostna zgodovinarka, Tatjana Pregl Kobe, slikar z barvami v obeh zadnjih ciklih slik izraža različnost sveta v današnjem absurdnem času, ki poudarja sodobno potrošniško družbo in pretirano komercializacijo. Pri njegovem načinu sestavljanja podob imajo pomembno vlogo klasična likovna orodja in na pretanjeno nanesene črne barvne (v prvem ciklu) ali živobarvne (v drugem ciklu) konture kot njegov avtorski rokopis. Ustvarjalec naj bi pri takem spajanju raznorodnega likovnega gradiva vztrajal pri določenih načelih ter v doslednem iskanju lastne samobitnosti.

V tem kontekstu se Prislan zaveda, da je prepričljivost njegove ustvarjalnosti odvisna od lastne ustvarjalne moči, ki vodi v drugačnost vizualne izpovedi, v razpoznavnost. "Smisel njegovih likovnih komentarjev je nekako skrit v ozadju, treba se je potruditi in ga izbrskati. Slikar poskuša biti čim bolj razumljiv in jasen, njegova kritična poanta pa čim bolj nedvoumna. S svojim delom opozarja, da je svet zapleten, da posameznika spremlja vrsta različnih preizkušenj - od dobrih do slabih, od sanjsko prijetnih do skrajno bolečih. Duhovne in simbolne vrednote izvirajo iz narave. Neokrnjena narava slikarjem še danes ponuja v navdih neizmerno bogastvo magičnih oblik in barv, svetlobnih učinkov in utripanj. S podobami pokrajin likovniki opredeljujejo tudi svoj odnos do sveta. Krajinska tematika jim ponuja vrsto različnih izraznih možnosti in mnogi slikarji se ji še danes ne morejo upreti. Realizem v slikarstvu učinkuje na gledalčevo dojemanje preko hitrega prepoznavanja oblik in identificiranja podobnosti z resničnostjo vsakdanjega življenja", pravi Tatjana Pregl Kobe in dodaja, da slike Vinka Prislana gredo dlje od prepoznavanja teles in prostorov po površini. Z nezabrisanimi potezami čopiča, s čimer je na svojih platnih cikla slik Vilinski ples (2015) ustvaril tridimenzionalno liričen in hkrati dramatičen občutek prostora, gledalcu ne pusti počitka ali varnega kotička, kamor bi se lahko skril.

"Njegova cvetlična, z dominantnimi konturami opredeljujoča mesta so prostor domišljije in ekosistem prvobitne narave, ki lahko pomeni prostor divjih in neukročenih sil, a tudi prepletanje moškega in ženskega principa, kar nakazujejo barvna razmerja na njegovih platnih različnih dimenzij. Njegove slike so hkrati brezpomenska estetska forma in paradigma podob živih cvetov, po katerih so ustvarjene, lahko pa jih dojemamo tudi popolnoma neposredno in neobremenjeno ter kot gledalci uživamo v njihovi stilizirano izslikani obliki, se prepustimo njihovi živosti in občudujemo njihovo individualnost. Preplet modre in rdeče barve hkrati s silnicami občuteno izslikanih kontur je simbolna pripoved, ki domuje v nadrealističnem gozdu rdeče osončenih cvetov, lebdečih na krhkih viticah v imaginarnem ozadju. Gozd je bil po verovanju starih ljudstev posvečen prostor, Kelti so mu pripisovali vlogo svetišča, drevo pa je bilo od nekdaj simbol življenja, ki se nenehno razvija in pne proti nebu. Hkrati je drevo posebna zveza med nebom in zemljo. S svojimi koreninami sega globoko v zemljo, kjer išče zase potrebno vodo, z vejami pa se steguje proti nebu, proti svetlobi, proti soncu. Listnata drevesa spomladi ozelenijo, nato odcvetijo, izgubijo listje in so tudi prispodoba večnega boja življenja s smrtjo. V usodnem času zorenja žita so naši davni predniki praznovali praznik sončnega božanstva in v njegovo čast še danes prižigamo kresove..." še med drugim pravi umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe.

Vinko Prislan se je sicer rodil 14. novembra 1952 v Slovenj Gradcu. Na Ekonomski fakulteti v Mariboru je diplomiral iz ekonomije. S slikarstvom se je začel ukvarjati leta 2006. Na tej svoji ustvarjalni poti je imel veliko različnih mentorjev, pri katerih se je izpopolnjeval v tehniki, kompoziciji in tudi na področju likovno teoretičnih pogledov. V desetih letih je ustvaril več kot tristo likovnih del, prva leta z oljnimi barvami, kasneje pa večinoma z akrilnimi in v mešani tehniki na srednje velikih in večjih formatih. Do sedaj je svoja dela, ki so predstavljala različne vsebinske opuse, razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma, v Avstriji in Nemčiji ter na Madžarskem, Hrvaškem in Poljskem. Redno se udeležuje tudi mednarodnih likovnih
kolonij in ekstemporov. Živi in ustvarja v Radencih.