Vi ste vprašali, županski kandidati so odgovorili

Odgovori na vaša vprašanja županskih kandidatov občine Ljutomer

Prlekija-on.net, petek, 1. oktober 2010 ob 15:558
Lokalne volitve 2010

Lokalne volitve 2010

Na portalu Prlekija-on.net smo vam prejšnji teden omogočili, da postavite vprašanje županskim kandidatom občine Ljutomer. Obiskovalci ste postavili 34 vprašanj na katere so županski kandidati tudi odgovorili. Objavljamo vsa vprašanja in njihove odgovore.

Za funkcijo župana v občini Ljutomer se letos potegujejo trije kandidati. Kandidati so aktualni župan občine in poslanec državnega zbora RS Franc Jurša, direktorica Občinske uprave občine Puconci mag. Olga Karba ter Janez Vencelj, občinski svetnik občine Ljutomer, zaposlen na OKC Murska Sobota kot policijski inšpektor.

Vprašanja in odgovori niso lektorirani ali kakorkoli drugače urejani, objavljeni so taki, kot so prispeli k nam, tako vprašanja kot tudi odgovori. Odgovori so zapisani v vrstnem redu, kot imajo kandidati številko na volitvah.

Županskim kandidatom se v imenu obiskovalcev in uredništva zahvaljujemo, da so si vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja ter jim želimo veliko uspeha na prihajajočih volitvah. Vam, dragi obiskovalci pa želimo veselo in zanimivo branje, saj je napisanega kar veliko. Morda bodo tudi ta vprašanja in odgovori nekoliko vplivali na vašo odločitev, 10. oktobra, na volitvah.


1. Janez Vencelj - kandidat za župana občine Ljutomer na listi stranke Stranka mladih - zeleni Evrope

Predstavitev kandidata

Janez Vencelj

1.Vprašanje: Zakaj ni soočenj na RadiuMaxi in MaxiTV kot je bilo v preteklosti?

Razumem sedanjega župana, da se ne strinja s soočenji. Sedaj ima tako pozicijo, da bi s soočenji in obelodanjenju njemu neprijetnih stvari, položaj samo poslabšalo.

2.Vprašanje: Ki de fešta če zmogate na volitvah?

Vsekakor bomo zmago proslavili vendar skromno in v lastni režiji.

3.Vprašanje: Ali je lesing zadolževanje in ali je res, da ima občina preveliko stopnjo zadolženosti!. G. Jurša govori, da to ni tak in da občina ni prezadolžena! Prosim utemeljitev???
Hvala


Leasing je zadolževanje, kar pa se v Občini Ljutomer ne upošteva. Tu naj omenim tudi plačevanje raznih najemnin kot je naprimer najemnina za novo športno dvorano, ki naj bi bila občinska. Občina ima preveliko stopnjo zadolženosti saj se do sedaj v Ljutomeru, po osamosvojitvi, ni toliko zadolžilo, kot se je občina zadolžila v zadnjih štirih letih. Tu bi omenil tudi porabo občinskega proračuna mimo sprejetega proračuna in netransparentno.

4.Vprašanje: Ali ste za združljivost županske in poslanske funkcije???? Vem, kaka so bila stališča pred 4 imi leti????

Županska in poslanska funkcija po mojem mnenju ni združljiva.  Po dosedanji zakonodaji pa je mogoča in ni sporna. Glede funkcije župana in poslanca g. Jurša je sporn zaradi tega, ker je pred štirimi leti (2006) na lokalnih volitvah  zatrjeval, da Občina Ljutomer potrebuje poklicnega župana in zaradi tega takratni župan g Špindler (ker je bil poleg župana tudi poslanec) več ni primeren in tudi zaradi tega zmagal. Od leta 2008 pa g. Jurša tudi sam opravlja funkcijo župana in poslanca in sedaj ponodvno kandidira za župana. Torej je očitno da govori eno dela pa drugo. Zakaj bi mu torej verjeli.

5.Vprašanje: Ali podpirate sprejem družinskega zakonika?

Ni odgovora.

6.Vprašanje: 7kaj mislite narediti glede dveh velikih gramoznic babinci in krapje,zakaj se koplje čez 70 m globoko in še več ,rudarsko rento od prodanega gramoza dobi občina,krajani sp krapja pa se vozimo po šodrasti cesti ,

Pridobljena rudarska renta absolutno pripada krajem, kjer se opravljajo izkopi. Glede načina in globino izkopa pa mora potekati v skladu z zakonodajo. Kot župan bi naredil vse, da bi se to tudi izvajalo.

7.Vprašanje: če je recesija naj bo tudi za svetnike in župana zakaj se nebi odpovedali sejninam župan in občinski svetniki in svet krajevne skupnosti ,kaj mislite narediti glede zaposlovanja mladih,kolesarska steza krapje ljutomer zaradi kamionov in peska ki leti z njih se teško pelješ s kolesom v ljutomer

Glede zaposlovanja mladih in vseh ostalih bi se kot župan prizadeval, da bi občinska uprava pripravila, Občinski svet pa sprejemal takšne odloke, pravilnike in druge akte občine, ki bi ustavrili ugodne pogoje za razvoj kmetijstva, vinogradništva, turizma, malega gospodarstva in gospodarstva.  Z ustvarjanjem ugodnih pogojev bi postopoma prišlo do izbošanja stanja in razvoja občine, ter posledično tudi do delovnih mest in boljšega višjega življenskega standarda občank in občanov.

Glede infrastrukture v občini Ljutomer pa je po mojem glavna naloga lokalne skupnosti, da občankam in občanom zagotovi osnovne pogoje za življenje. Med te pogoje uvrščam tudi ceste. Zaradi tega se bom prizadeval, da bo obnovljenih in urejenih čimveč cest, pločnikov in kolesarskih stez v občini. Naj tu izpostavil izgradnjo pločnika Ljutomer – Sp. Kamenščak, rekonstrukcijo cest v naselju Desnjak in Stara cesta, asfaltiranje makedamske ceste Mota – Pristava in Cven – Pristava, izgradnja kolesarske steze  Noršinci – Grlava. Izpostavil pa bi tudi makedamsko cesto Godemarci – Bodislavci, ki je mejna cesta z Občino Sv. Tomaž. Seveda pa potem po prioriteti ostale ceste, ki so v Občini Ljutomer več ali manj v slabem stanju.  Izpostavim naj tudi izgradnjo obvoznice za kar sem že opozarjal kot svetnik OS Občine Ljutomer.  Kot sem že izpostavil, izgradnja obvoznice ne bi bila nič dražja kakor krožišče in nadvoz nad železnico v Ljutomeru križišče za podjetje Krka – Prešernova ulica – Soboška cesta in izgradnja krožišča s podvozom pod vinsko kletjo Ljutomerčan. Z izgradnjo obvoznice bi se rešili tranzitnega prometa skozi mesto Ljutomer, tu mislim predvsem tovornih vozil.  Po mojem bo izgradnja obvoznice, zaradi izgradnje obeh krožišč, premaknjena za kakšno desetletje ali več.  Mogoče zaradi osebnih koristi posameznikov.

8.Vprašanje: Ste za to ka se v hoteli naredi soočenje vseh kandidatof? Gda pa ob keri vuri?

Sedanjega župana popolnoma razumem, da se izogiba oz. noče na soočenje. Stanje kot je mu popolnoma ustreza saj se sam kot župan zadnje čase zelo pogosto pojavlja v medijih z raznimi predstavitvami o uspehu in odprira razne projekte (2 x OŠ Stročja vas, vodovod Godemarci itd...). Pri tem bi izpostavil tudi medije, ki mu ne vem zakaj, takšno nastopanje tudi omogočajo.

9.Vprašanje: Ste razmišljali o tem, da bi mlade družine, ki prvič rešujejo svojo stanovanjsko problematiko, oprostili plačila komunalnega prispevka za nameravano gradnjo?

Se popolnoma strinjam s tem, da se oprosti plačilo komunalnega prispevka za gradnjo mladi družini, ki prvič rešuje svojo stanovanjsko problematiko.

10.Vprašanje: Zanima me, kdaj bo izgrajeno zunanje igrišče za košarko pri novi telovadnici. Poleg tega pa me zanima, če mi lahko kateri od kandidatov garantira, da bo v primeru izvolitve postavil na zunanjih igriščih reflektore oz. razsvetljavo, da bo se lahko na igriščih igralo tudi zvečer.

V primeru izvolitve bom nadaljeval s projektom izgradnjo zunanjega igrišča pri novi telovadnici z reflektorji, da se bo lahko igralo tudi zvečer saj bo z razsvetljavo tudi funkcionalnost igrišča večja.

11.Vprašanje: Kaj bo bodoči župan/županja naredil, da bo v Ljutomeru več parcel za individualno gradnjo in zakaj se Ljutomer ne širi preko želežniške proge (v pasu mala železniška postaja- cesta za Stročjo vas).

V prostorskem aktu občine bi bilo potrebno predvidit več parcel tudi za individualno gradnjo. Kje naj bi bile te gradnje pa bi prisluhnil strokovnjakom. Upoštevati je potrebno tudi poplavna območja, območja možnost plazenja itd...

12.Vprašanje: Mladim parcele za 1 EURO... predlagana lokacija nadaljevanje soboške ulice v smeri proti cvenu. kljub temu da so to državne njive, na katerih ni ravno dosti pridelka, razen razvožene gnojšnice! Je to izvedljiva opcija?

Se popolnoma strinjam, da je mladim družinam, ki prvič rešujejo svojo stanovanjsko problematiko potrebno pomagati z zmanjšanjem komunalnega prispevka in tudi z bolj ugodnimi nakupi parcel. S tem bi tudi pripomogli, da mladi ostajajo v domačem kraju.

13.Vprašanje: Kot vemo nekatere občine (npr. M. Sobota, Velika Polana), pripravljajo prireditve z koncerti in ti so brezplačni za obiskovalce, ker jih sofinancira občina. Ali je možno tudi kaj takega v Ljutomeru,da bi se ljudje lahko družili in zabavali? Bi vi poskrbeli tudi za to?

V okviru Občine Ljutomer deluje Lokalna turistična organizaciji, ki že sedaj (tudi na pobude svetnikov OS) sodeluje v raznih prireditvah z koncerti. Prizadeval si bom da bo takšnega sodelovanja pri organizacijah in tudi samostojnih organizaciji še več.

14.Vprašanje: Kaj boste storili na področju prizadevanj za izgradnjo novega vrtca v Ljutomeru oz. za povečanje obstoječega, ker kapacitete so premajhne. KOnkretnejše vprašanje: ali bo v vašem mandatu izgrajen nov vrtec?

Po sedanji zakonodaji je lokalna skupnost dolžna skrbeti za delovanje in infrastrukturo vrtcev. Kot župan si bom prizadeval, da bodo prostori vrtcev v občini v dobrem stanju in z dovolj kapacitet. Naj tu izpostavim še, da se SMS-ZELENI EVROPE prizadevamo, za brezplačne vrtce. Z našimi pobudami in prizadevanji smo že uspeli, da je bil sprejet zakon, ki določa brezplačen vrtec za drugega otroka. Po mojem mnenju pa bi za infrastrukturo vrtcev in osnovnih šol morala poskrbeti država in s tem vsem otrokom v državi zagotoviti enake pogoje. Seveda pa to ni tema za lokalne volitva ampad za volitve v državni zbor, kjer se takšna zakonodaja tudi sprejema.

Janez Vencelj



2. Franc Jurša - neodvisni kandidat za župana občine Ljutomer s podporo strank in list DeSUS, LRMV, SD, SNS in Prlekija - neodvisno združenje

Predstavitev kandidata

Franc Jurša

1.Vprašanje: Zakaj ni soočenj na RadiuMaxi in MaxiTV kot je bilo v preteklosti?
Vprašanje zakaj ni soočenj na Radiu Maxi in Maxi TV ni naslovljeno na pravo osebo, zato predlagam, da ga naslovite na pristojni naslov.

2.Vprašanje: Ki de fešta če zmogate na volitvah?
O zaključku ob zmagi na lokalnih volitvah 2010 bo javnost pravočasno obveščena, v tem trenutku še ne vem odgovoriti.

3.Vprašanje: Pozdravljeni !
Vprašam sedanjega župana, če sploh ve kje v Ljutomeru je ulica Jana Baukarta ?
V predvolilnem letaku je zapisano, da je bila ta ulica obnovljena. Res pa je, da je bil obnovljen del ulice na katerem pa ni niti ene hiše z vhodom s te strani ulice, uporabljajo pa ga večinoma obrtniki in podjetniki za svoje potrebe.
Ves ostali del navedene ulice pa je v precej žalostnem stanju.
S spoštovanjem, prebivalec ulice Jana Baukarta.


Občina Ljutomer je v letu 2007 izvedla izgradnjo komunalne infrastrukture v poslovni coni. V sklopu teh del se je obnovilo tudi del Ulice Jana Baukarta v Ljutomeru. Zavedamo se v kakšnem stanju je preostali del ulice, vendar je v mestu Ljutomer veliko ulic, ki so še v slabšem stanju in jih bo potrebno bistveno prej obnoviti. V tem mandatu so bile obnovljene ulice Vinka Megle, Bratov Pihlar, Janka Ribiča, ulica ob Hipodromu, Grossmanova ulica,  delno Užiška in Razlagova ulica.  Če bi s tako intenziteto obnavljali ulice vse od časa osamosvojitve bi imeli obnovljenih in urejenih več mestnih ulic.  Ob tem je potrebno upoštevati še ureditev ostale komunalne infrastrukture – predvsem vodovod in kanalizacija, ki poteka v cestnem svetu, saj bomo le tako pridobili dolgotrajnejše celostne rešitve komunalne ureditve mesta.

4.Vprašanje: Ali je lesing zadolževanje in ali je res, da ima občina preveliko stopnjo zadolženosti!. G. Jurša govori, da to ni tak in da občina ni prezadolžena!
Prosim utemeljitev???
Hvala

O stanju zadolženosti Občine Ljutomer sem javno poročal že večkrat. Odločitve o zadolževanju je sprejel občinski svet. Dejanska višina zadolženosti občine je na nivoju 27,67 % od zakonsko dovoljene zadolžitve občine. Stanje na dan 31.12.2009 znaša 2.310.989 €, kar je razvidno iz poročila Vlade Republike Slovenije o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, številka 41200-1/2009-10 z 29. 7. 2010 in tabele na strani 2 od 4. Ministrstvo za finance je za obseg zadolževanja Občine Ljutomer izdalo soglasje. Poročilo o notranjem revidiranju poslovanja Občine Ljutomer za leto 2009, ki med drugim obsega tudi področje pregleda postopkov in stanja zadolženosti občine, je dostopno javnosti in je objavljeno na spletni strani Občine Ljutomer.

5.Vprašanje: Ali ste za združljivost županske in poslanske funkcije???? Vem, kaka so bila stališča pred 4 imi leti????

Združljivost dela župana in poslanca v Državnem zboru RS utemeljujem z naslednjim:
Po veljavni zakonodaji sta funkcija župana in poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije združljivi. Opravljanje obeh funkcij je izjemno zahtevno, kar terja ogromno osebnega napora in energije. Ob tem je potrebna še dobra organiziranost in zaupanje v sodelavce na nivoju lokalne skupnosti in veliko dobre volje ter veselja za delo v Državnem zboru.
Trdim, da je za občino in mesto Ljutomer opravljanje obeh funkcij velika prednost.
Kot poslancu mi je omogočen hiter dostop do mnogih pomembnih in neposrednih informacij, ki so vezane na projekte in sredstva namenjena lokalnim skupnostim, s tem pa se lahko uspešneje in predvsem pravilno in hitro odzivam na njih. Dosedanje izkušnje pri opravljanju obeh funkcij so pokazale, rezultati mojega dela pa to tudi potrjujejo, da lahko kot poslanec veliko pripomorem k napredku Občine Ljutomer ob tem pa pomagam tudi ostalim občinam na območju UE Ljutomer. Zaradi neposrednega stika s predstavniki vlade, ministrskega zbora in odgovornih v državnih službah, do katerih prihajam z vprašanji in prošnjami izključno v zvezi s potrebami lokalne skupnosti, se stvari rešujejo hitreje in učinkoviteje. Posledično so zlasti pridobljena, nepovratna sredstva za izvedbo projektov na vseh področjih teh občin, veliko višja.

Omenjena pridobljena višja finančna sredstva za občino, ostale občine in celotno regijo so prednost, ki poteka v stalni smeri Ljubljana – Ljutomer - Prlekija.  Zaradi mnogih aktivnosti v Državnem zboru Republike Slovenije in njegovih odborih, tudi ministri posameznih resorjev in visoki vladni uslužbenci pogosteje obiskujejo naše okolje in Prlekijo ter informacije posredujejo v povratni smeri Ljutomer – Ljubljana. Posledično mnogim vztrajnim dokazovanjem o potrebah in upravičenosti je tudi zanimanje novih soinvestitorjev za skupne projekte v naši občini večje.
Zaradi navedenih prednosti, hitrejšega razvoja in večje prepoznavnosti občine, območja Prlekije in regije  in ne zaradi osebnih interesov, bi morali občanke in občani v združljivosti obeh funkcij spoznati pravo priložnost hitrejšega razvoja.

6.Vprašanje: Kaj boste naredili v morebitnem prihodnjem mandatu za to, da se bo še slpoh kakšen diplomiranec vrnil iz Ljubljane v Ljutomer in tam oz. tu lahko tudi normalno zaživel?

Občina Ljutomer že sedaj zagotavlja pogoje za normalno življenje in razvoj otrok, učencev, dijakov in študentov. V skrbi za mlado generacijo zagotavljamo velika finančna sredstva za različne transfere. V tem mandatnem obdobju je bil sprejet pravilnik za zagotavljanje kadrovskih štipendij, stimulacije študentom in študijske pomoči. Občina zagotavlja pogoje za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti in v tem delovnem okolju se lahko zaposlijo tudi naši domači diplomanti, ki jih zelo cenim in spoštujem. Sicer pa ostaja to povsem osebna odločitev vsakega posameznika.

7.Vprašanje: Gospod Jurša, govori se, da ustrahujete veliko večino zaposlenih na občini, imate diktatorski predvolilni "BOJ", radio MAXI, bi naj bil pod VAŠO prisilo naklonjen samo vam in edino vam?! Če boste odgovorili na vse odgovore, da to ne drži, vas v nadaljevanju vprašam samo še to; ali to upate povedati na skupnem javnem soočenju oz. ali sploh upate na soočanje!?

Z VSEM DANIM SPOŠTOVANJM VAS LEPO POZDRAVLJAM; VOLILEC

Kot župan Občine Ljutomer in odgovoren za usmerjanje ter nadziranje občinske uprave, nisem in ne ustrahujem zaposlenih v Občinski upravi Občine Ljutomer. Res je, da od zaposlenih zahtevam odgovorno delo in iskanje ter predlaganje rešitev za zadeve iz pristojnosti občinskega sveta, župana in občinske uprave,  nikakor pa ne na način, da bi kogarkoli ustrahoval ali kako drugače izvajal pritisk na posameznike. Sicer pa bi o ustrahovanju morali povprašati javne uslužbence, zato predlagam, da to vprašanje naslovite na sodelavce Občinske uprave Občine Ljutomer.
Glede naklonjenosti ali nenaklonjenosti javnih medijev sedanjemu županu,  so te navedbe neutemeljene, saj mora vsak javni medij v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji, javno objaviti volilna pravila in jih tudi po javno objavljenem načinu izvajati.

8.Vprašanje: Spoštovani g. župan,

Lokalne volitve so tik pred vrati in ker se bomo volilci spet odločali kdo bo skrbel za dobrobit in razvoj naše občine me zanima sledeče. Ker se v naši krajevni skupnosti (Šalinci, Krištanci,...) do sedaj ni premaknilo ali naredilo skorajda nič aktualnega (še vedno smo brez javne razsvetljave, kanalizacije, novega vodovoda,...) me zanima s čim lahko mene ali krajane naše krajevne skupnosti ponovno prepričate, da vas bomo spet izvolili. Glede na videne rezultate se bo težko odločiti. Kot dodatno vprašanje me zanima, zakaj se v Ljutomeru gradijo razna krožišča, mostovi..., o novih tovarnah oz. podjetjih pa ne duha in ne sluha.

Za Vaš odgovor se Vam že v naprej lepo zahvaljujem ter Vas lepo pozdravljam.

lv


Krajevne skupnosti so, v skladu s Statutom Občine Ljutomer, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Ljutomer, del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko - finančnem in pravnem smislu. Krajevno skupnost zastopa predsednik krajevne skupnosti v skladu s sklepi sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini  in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju, sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo. Vse to velja tudi za KS Krištanci, Šalinci, Grlava. Občina Ljutomer je v tem mandatu tudi skrbela za ta del občine na različnih področjih med drugim je odkupila Zadružni dom v Krištancih. V iztekajočem mandatnem obdobju je bila na območju KS Krištanci – Šalinci – Grlava zgrajena kolesarska pešpot na relaciji Noršinci - Šalinci. Ta služi predvsem občanom te krajevne skupnosti. Prav tako pa je bila v tem mandatnem obdobju asfaltirana cesta na relaciji Babinci – Šalinci, ter izdelani projektni dokumentaciji za izgradnjo kanalizacijskega omrežja (že pridobljeno gradbeno dovoljenje) in vodovoda. Za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je Občina sofinancirala nabavo gasilskega vozila za PGD Krištanci – Šalinci in gasilsko brizgalno za PGD Grlava. Lokalne skupnosti imajo pristojnost zagotavljanja gospodarske javne infrastrukture in pogojev za razvoj gospodarstva, ne gradijo pa tovarn in podjetij, kot to nekateri razmišljajo in pričakujejo.

9.Vprašanje: Koliko občino in s tem nas vse stane mesečni najem štortne dvorane?

V skladu z vodenim postopkom za podelitev stavbne pravice za gradnjo Športno izobraževalnega centra pri Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ki ga je obravnaval  in s sklepom sprejel Občinski svet Občina Ljutomer 19. 12. 2007 z 18 glasovi »ZA« in 0  »PROTI«,  znaša mesečna najemnina 37.694,47 € v obdobju 14 let oz. 168 mesecev, oz. 9,58 € za m2. Objekt po preteku stavbne pravice preide v last Občine Ljutomer.

10.Vprašanje: zanima me kdaj bo gospod Jurša začel kaj delati tudi v drugih vaseh pristava presika ,nunska graba globoka,ki še do zdaj niste skoraj nič naredile ne da samo se dela tista vaša stran branoslavci mala nedelja pa vse kaj je povezano z gospodom Blagovičem.

LEP POZDRAV


Občina Ljutomer je v tem mandatu izpeljala eno največjih investicij ravno v KS Stročja vas v katero spadajo tudi vasi Pristava, Nunska Graba in Globoka. Zgrajena je bila nova osnovna šola, vrtec in telovadnica in velik del komunalne infrastrukture kot so tlačni kanal Stročja vas, fekalni kanal, navezava vodovoda za naselju Slamnjak v KS Železne dveri in rekonstrukcija vodovoda pri osnovni šoli. Občina za vse investicije vodi postopke javnega naročanja, zato navedbe o raznih direktnih povezavah z izvajalci ne sprejemam in odločno zavračam.

11.Vprašanje: Ali podpirate sprejem družinskega zakonika?

Ne podpiram sprejema družinskega zakonika.

12.Vprašanje: 7kaj mislite narediti glede dveh velikih gramoznic babinci in krapje,zakaj se koplje čez 70 m globoko in še več ,rudarsko rento od prodanega gramoza dobi občina,krajani sp krapja pa se vozimo po šodrasti cesti ,

Nadzor nad izkopom gramoza v gramoznicah Babinci in Krapje je v pristojnosti rudarskega inšpektorata, ter ostalih ustreznih inšpekcijskih služb in ne Občine Ljutomer.

13.Vprašanje: če je recesija naj bo tudi za svetnike in župana zakaj se nebi odpovedali sejninam župan in občinski svetniki in svet krajevne skupnosti ,kaj mislite narediti glede zaposlovanja mladih,kolesarska steza krapje ljutomer zaradi kamionov in peska ki leti z njih se teško pelješ s kolesom v ljutomer

Višina sejnin za člane občinskega sveta, člane odborov in komisij ter člane svetov krajevnih skupnosti je določena s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Ljutomer, ki ga je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel v začetku leta 2007. Plača župana je določena z zakonom. V začetku leta 2009 so bila vsa izplačila (županu, podžupanoma, članom občinskega sveta in ostalim imenovanim)  znižana za 4 % zaradi gospodarske krize. Vsak imenovani pa se lahko sam odloči o odpovedi pravice do sejnine oz. plačila in o tem ne more odločati župan. Občina Ljutomer si prizadeva zagotavljati čim boljše pogoje za zaposlovanje mladih s tem, da vlaga v človeške vire tako, da v skladu s standardom in normativom zagotavlja sredstva za vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in socialne transfere. Finančno vzpodbuja uspešne študente, zagotavlja kadrovske štipendije in pogoje za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma. Z realizacijo Načrta razvojnih programov Občine Ljutomer se zagotavlja tudi večje zaposlovanje. Število tovornih vozil, ki prevažajo gramoz iz gramoznic Krapje in Babinci se je v primerjavi s število v času izgradnje avtoceste bistveno zmanjšalo. Glede na stanje cest in potreb na tem območju sredstev za ta projekt ni zagotovljenih.

14.Vprašanje: Mene zanima keko košta krožišče pri Hoferi pa s česa se to financera?

Vrednost del v sklopu izgradnje krožnega križišča na regionalni cesti R1-230 na območju križišča z Ulico Rada Pušenjaka v Ljutomeru znaša 2.295.561,14 EUR. Od tega financira Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo 1.501.962,59 EUR, podjetje TUŠ Nepremičnine d.o.o. 694.231,36 EUR in Občina Ljutomer 99.367,19 EUR.

15.Vprašanje: Ste za to ka se v hoteli naredi soočenje vseh kandidatof? Gda pa ob keri vuri?

O organizaciji soočenja vseh kandidatov odločajo drugi, zato odgovora na to vprašanje nimam. Glede na uradne podatke Občinske volilne komisije Ljutomer soočenja vseh kandidatov za župana, članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti v občini Ljutomer, verjetno ne bi bilo enostavno izpeljati.

16.Vprašanje: mene zanima zakaj se je v ljutomeru gradil ŠIC!? gimnazijci v dvorani telovadijo začasno (obnovili naj bi partizan in bojo po prenovi spet telovadili v njem). potem bo pa ostal prazen, razen seveda športnih društev. glede na to da že imamo dokej dobro telovadnico na OŠ ivana cankarja se mi po tem ne zdi smiselno imeti dveh telovadnic! denar bi lahko porabili koristneje!!! npr. štipendije, igrala, itd, itd.... kaj menite vi!!

Pravna podlaga za podelitev stavbne pravice za gradnjo Športno - izobraževalnega centra pri Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer izhaja iz Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 87/02), ki jasno opredeljuje podlage, način, omejitve ter pogoje za obstoj stavbne pravice. V skladu s tem zakonikom je bil voden tudi ves postopek.
Občinski svet Občine Ljutomer je na svoji 10. seji 19. 12. 2007 sprejel sklep o podelitvi stavbne pravice za izgradnjo ŠIC-a, prav tako je potrdil programsko nalogo in idejno zasnovo objekta. Glasovanje je bilo sledeče: ZA 18, PROTI  0.
Na osnovi objavljenega javnega zbiranja ponudb je bil izbran najugodnejši ponudnik in sicer GRADIS GP GRADNJE Ptuj d.d., Dornavska cesta 6a iz Ptuja. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice je bila podpisana 14. februarja 2008 s pogodbeno vrednostjo objekta v višini 3.650.000 EUR brez DDV.
Skladno z vodenim postopkom za podelitev stavbne pravice je v najemnino vključeno tudi nadomestilo za povečanje tržne vrednosti nepremičnine, kar izhaja iz določbe 263. člena Stvarnopravnega zakonika, ki pravi, da mora lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine. Mesečna najemnina tako znaša 37.694,47 EUR v obdobju 14 let oziroma 168 mesecev, oz. 9,58 € na m2. Po preteku tega obdobja postane objekt last Občine Ljutomer in jo mora imetnik stavbne pravice predati bremen prosto v last in posest Občini Ljutomer.
Prav tako je v 10. členu Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določeno, da ima Občina Ljutomer predkupno pravico na stavbni pravici, kar nam omogoča transparentno spremljanje poslovnih dogodkov.
Opremo objekta in zunanjo ureditev smo izvedli s pomočjo pridobljenih sredstev sofinanciranja na osnovi prijave na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije za šport.
Skupna vrednost opreme je znašala 774.001,57 EUR ( z DDV ).
Od tega sofinanciranje Fundacije za šport v višini 231.500 EUR ter 297.000 EUR sredstev sofinanciranja Ministrstva za šolstvo in šport RS – skupno 68% sofinanciranja. Razliko v višini 245.501,57 EUR smo zagotovili iz proračuna Občine Ljutomer.

17.Vprašanje: Ste razmišljali o tem, da bi mlade družine, ki prvič rešujejo svojo stanovanjsko problematiko, oprostili plačila komunalnega prispevka za nameravano gradnjo?

Žal oprostitve plačila komunalnega prispevka za mlade družine več niso možne (do sedaj smo jih imeli urejene z odlokom), saj le-te po novem ureja Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 ZPNačrt-A), ki omogoča  oprostitev plačila le na vrsto gradnje in ne na status zavezanca.

18.Vprašanje: Zanima me, kdaj bo izgrajeno zunanje igrišče za košarko pri novi telovadnici. Poleg tega pa me zanima, če mi lahko kateri od kandidatov garantira, da bo v primeru izvolitve postavil na zunanjih igriščih reflektore oz. razsvetljavo, da bo se lahko na igriščih igralo tudi zvečer.

Za izvedbo zemeljskih del na območju predvidenih zunanjih športnih igrišč pri novi športni dvorani smo si za izvedena dela, v višini 83.278,49 EUR, pridobili 70.800 EUR sofinanciranja Ministrstva za šolstvo in šport , oziroma 85%.

19.Vprašanje: Spoštovani G.župan.V ljutomeru ste v Vašem mandatu dali zgraditi čudovito športno dvorano zraven gimnazije Ljutomer.Zanima me,zakaj pa dvorana ni zaživela?Zakaj je na pol prazna?V njej se v bistvu ne dogaja nič.Kdo bo plačal obratovanje takšnega objekta če se v njem nebo dogajalo nič.
Občan Ljutomera


Podatki o zasedenosti Športno-izobraževalnega centra Ljutomer so pridobljeni od upravljalca: Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer in so sledeči: Razpored koristnikov športne dvorane za sezono 2010/2011 oziroma oktober 2010-junij 2011  kaže 89% zasedenost centralne dvorane, 75% zasedenost dvorane za namizni tenis, 77,5 % zasedenost plesne dvorane, 100% zasedenost dvorane za borilne veščine ter 72,5 % zasedenost strelišča. V povprečju torej 82,47% zasedenost vseh površin, pri izračunih pa je upoštevana vadba med tednom, sobote in nedelje pa so namenjene prvenstvenim tekmam, turnirjem ter komercialnim in drugim prireditvam. Trditve, da športna dvorana ni zaživela in da je na pol prazna, ne držijo.

20.Vprašanje: Kaj bo bodoči župan/županja naredil, da bo v Ljutomeru več parcel za individualno gradnjo in zakaj se Ljutomer ne širi preko želežniške proge (v pasu mala železniška postaja- cesta za Stročjo vas).

Župan Občine Ljutomer je v tem mandatu uspel pridobiti Občini Ljutomer 6,2 ha stavbnih zemljišč na »Jurševki«, ki bodo namenjena za individualno gradnjo. Občinski prostorski načrt ne dovoljuje širitve  za to vrsto gradnje preko železniške proge.

21.Vprašanje: Zanima me zakaj ste prelomili dano obljubo izpred štirih let, ko ste obljubili, da boste profesionalni župan občine Ljutomer.
Po dveh letih, ste namreč kandidirali za poslanca in bili tudi izvoljeni.
Zanima me tudi zakaj še do danes nimajo naši ta mladi prostora za igro /od ta manjših do najstnikov/. Bilo je rečeno, da bodo dobili igrišče, pa park za skatenje, ....Ta igrišča ob mestnem kopališču /nevarno -ob cesti, absolutno premajhno/ so narejena iz sponzorskih sredstev velecentrov /Mercator, Spar/, v parku R. Maistra pa je tudi premalo igral in klopi.
Kdaj se bo na Sp. Kamenščak naredil pločnik? Je nujno potreben, bolj kot nova mrliška vežica in ureditev pokopališča!Tu so bile že tudi smrtne žrtve! Je planinska pot za Jeruzalem, veliko otrok pa hodi po tej poti tudi v šolo peš /do avtobusne postaje imajo toliko, da pridejo že v šolo;pot je enako nevarna/, da ne govorim o sprehajalcih.....Cesta na Kamenščak je prav tako potrebna celovite obnove!


Pred dvema letoma so me volivke in volivci legitimno izvolili za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. To je ustavna pravica vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Občina Ljutomer je v letu 2009 pričela z realizacijo projekta Ureditev športno-rekreacijske in turistične infrastrukture v Športno-rekreacijskem centru Ljutomer (ŠRC Ljutomer). Projekt se bo izvajal v obdobju štirih let.
 
V letu 2009 so bili izvedeni prvi investicijski posegi - komunalna infrastruktura proti Hipodromu v Ljutomeru in ob Športno-izobraževalnem centru Ljutomer, urejen je bil Konjeniški muzej in dovozna cesta do ŠIC Ljutomer.    
V letu 2011 se bo pristopilo k ureditvi objektov na območju bazena in sicer: izgradnja garderobno-sanitarnega objekta, preureditev obstoječega objekta v prostor za tenisače, izgradnja gostinskega objekta s teraso, izgradnja tobogana z iztočnim bazenčkom, ogrevanje otroškega bazena, ureditev okolice bazena in ograja, ureditev tenis igrišč, obnovljena bodo igrišča za odbojko na mivki, mize za namizni tenis, urejeno igrišče za badminton in košarko.
V letu 2012 se bo s projektom nadaljevalo na območju nogometnih igrišč:  sanirano bo glavno nogometno igrišče, vključno z avtomatskim namakanjem, urejeni bosta dve pomožni nogometni igrišči in novo igrišče z umetno travo, sanirani bodo ostali atletski objeti (atletska steza, met krogle, skok v daljino,...), zgrajene bodo nove tribune, garderobe, sanitarije in ostalo potrebno, obstoječi objekt bo saniran, predvidena je ureditev tudi prostora za skejterje. Iz zapisanega se da razbrati, da bodo mladi v tem delu pridobili veliko.
Za izgradnjo pločnika na Kamenščak je bila v letu 2009 izdelana projektna dokumentacija. V naslednjih letih bomo zagotovili sredstva za odkup potrebnih zemljišč in pristopili k investiciji. Prav tako pa bomo vodili konstruktivne pogovore z Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ki je lastnik in upravljavec regionalne ceste R3-713, da bi se tudi cesta na Kamenščak rekonstruirala čimprej, v kolikor bo mogoče, sočasno z izgradnjo pločnika. V naslednjih štirih letih se predvideva tudi rekonstrukcija lokalne ceste na Jeruzalem.

22.Vprašanje: Kako dolgo se bomo v Pristavi še vozili po makedamu.Smo verjetnio edini v celi Evropi ki imamo še tri ceste brez asfalta.Tudi drugje po občini so delali ali obnavljali šole,tako da ta šola v Stročji vasi naj ne bo izgovor.

V mesecu septembru 2010 je Občina Ljutomer izvedla javni razpis za izbiro izvajalca za asfaltiranje lokalne ceste na odseku Pristava – Mota v skupni dolžini 1.100 metrov. Dela se bodo pričela v mesecu oktobru 2010 in bodo končana do 30. 11. 2010. Ostale ceste se bodo gradile in urejale glede na razpoložljiva finančna sredstva.

23.Vprašanje: Podpiram anonimno postavljanje vprašanj, saj le tako lahko brez posledic in strahu postavim vprašanje g. Juršu. Sprašujem ali uživa v tem, da se ga ljudje iz njegove bližine bojijo in se niti ne upajo v javnosti pogovarjati z ljudmi , ki niso po Jurševi volji! Se mu ta strahovlada zdi v tem času primerna????

To je nesmiselno vprašanje na katero ne bom odgovarjal. Glede trditve, da se me ljudje iz moje bližine bojijo in se ne upajo v javnosti pogovarjati z ljudmi, ki niso »po moji volji«, ne vem, koga spraševalec pri tem misli. V kolikor misli na zaposlene v občinski upravi, sem odgovor podal že pod točko 7. V Občinski upravi Občine Ljutomer so zaposleni visoko izobraženi ljudje, so samostojne in neodvisne osebnosti, ki imajo lastna stališča in jih imajo pravico tudi demokratično izraziti in zagovarjati.

24.Vprašanje: kako komentirate vašo izjavo v prejšnjem predvolilnem boju, ko ste obljubljali profesionalno županstvo, po dveh letih pa požrli besedo?

Tolmačenje glede združljivosti funkcije župana in poslanca Državnega zbora Republike  Slovenije sem podal že v točkah 5. in 21.

25.Vprašanje: Mladim parcele za 1 EURO... predlagana lokacija nadaljevanje soboške ulice v smeri proti cvenu. kljub temu da so to državne njive, na katerih ni ravno dosti pridelka, razen razvožene gnojšnice! Je to izvedljiva opcija?

Občinski prostorski načrt ne dovoljuje nadaljevanje pozidave na lokaciji v smeri proti Cvenu.

26.Vprašanje: Kot vemo nekatere občine (npr. M. Sobota, Velika Polana), pripravljajo prireditve z koncerti in ti so brezplačni za obiskovalce, ker jih sofinancira občina. Ali je možno tudi kaj takega v Ljutomeru,da bi se ljudje lahko družili in zabavali? Bi vi poskrbeli tudi za to?

Mnoge prireditve, ki se odvijajo v občini Ljutomer so različnega značaja. Javne prireditve organizirajo javne institucije predvsem je to občina in so zelo odmevne doma in izven občine. Pri vseh ostalih prireditvah, ki jih prirejajo društva in javni zavodi, občina sodeluje na različne načine. Sam si zelo prizadevam in vzpodbujam organizacijo prireditev, zato sem imenoval tudi odbor za oživitev Glavnega trga v Ljutomeru. Turistična zveza Slovenije bo 8. 10. 2010 v Celju podelila Občini Ljutomer priznanje za najlepše mestno jedro v Sloveniji. Občina Ljutomer je letošnja nagrajenka v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danilom Türkom. Mestno jedro Ljutomera je tako zasedlo prvo mesto v kategoriji mestnih jeder, ki ga je ocenjevala tričlanska strokovna komisija in sicer arhitekt, krajinar in zgodovinar.
Splošni vtis komisije je bil, da mestno jedro Ljutomera predstavlja zgodovinsko središče, ki ga sestavljajo trije trgi, med katerimi je največji Glavni trg in ki predstavlja zlasti družabno in kulturno središče mesteca. ter je zelo lepo urejen.
Kot dobre posebnosti so še zapisali, da dobra prometna urejenost ne izloča povsem motornega prometa, ampak omogoča sožitje vseh uporabnikov javnih površin in da ima Ljutomer eno redkih slovenskih zgodovinskih jeder, kjer je ohranjena večina starega stavbnega tkiva, nove pridobitve se vklapljajo vanje, kjer so s tem ohranjeni celoviti ambienti ter značilni pogledi znotraj in navzven v okolico.
Posebno zanimivost pa predstavljajo štorklje na župnijskem dimniku, vidne z glavnega trga.

27.Vprašanje: Kaj boste storili na področju prizadevanj za izgradnjo novega vrtca v Ljutomeru oz. za povečanje obstoječega, ker kapacitete so premajhne. KOnkretnejše vprašanje: ali bo v vašem mandatu izgrajen nov vrtec?

Dejstvo je, da Vrtec Ljutomer potrebuje dodatne prostore za zagotovitev primernih pogojev za delo, prav tako so le-ti zakonsko določeni z normativi. V ta namen sem tudi v svoj program vključil pripravo dokumentacije za obnovo in dozidavo vrtca Ljutomer.

28.Vprašanje: G. župan, ali menite, da je Vaše zavajanju o zadolženosti občine Ljutomer korektno? Navajate: >>Stanje zadolženosti občine je pod zakonsko določeno omejitvijo in znaša 183 EURO na občana.
Državno povprečje na osebo znaša 222 EURO.<< Ali se Vam zdi, da najemnina za novo >>Športno dvorano<<, ni dolg, da 37.000 EURO mesečne najemnine ne predstavlja enake obveznosti kot, kot če bi bila anuiteta za kredit v tem znesku? Odplačilo z najemom, ali pa odplačilo kredita, predstavlja enako finančno obveznost. Mogoče bilo pošteno ta >>dolg<< prišteti k dolgoročnim kreditom in bi bila slika zadolženosti na občana precej drugačna.
Prosim za Vaš komentar.


Stanje zadolženosti Občine Ljutomer je predstavljeno pod točko 4. Glede najemnine za ŠIC Ljutomer podajam naslednje pojasnilo: Občina Ljutomer ima najemnino za ŠIC po ekonomski klasifikaciji razporejeno med konte skupine 40 – tekoči odhodki in sicer 402 – Izdatki za blago in storitve, podkonto 402600 – poslovne najemnina in zakupnine za poslovne objekte. V proračunu občine je strošek razviden iz šifre in naziva proračunske postavke: 180579 Najemnina za športno izobraževalni center v Ljutomeru. Poročilo o notranjem revidiranju poslovanja Občine Ljutomer za leto 2009, ki med drugim obsega tudi področje pregleda postopkov pravilnega evidentiranja odhodkov občinskega proračuna je javno dostopno in objavljeno na spletni strani Občine Ljutomer.

Franc JURŠA
ŽUPAN



3. Mag. Olga Karba - neodvisna kandidatka za županjo občine Ljutomer s podporo strank in list LDS, NSi, SDS, Zares, Zelena koalicija, Mlada Prlekija in Mi smo prava lista

Predstavitev kandidatke

Olga Karba

1.Vprašanje: Zakaj ni soočenj na RadiuMaxi in MaxiTV kot je bilo v preteklosti?

To je vprašanje za direktorja in glavnega ter odgovornega urednika teh medijev, g. Draga Žumana. Glede na nesprejemljivo stanje razmer v občini Ljutomer, ki ga zaznamuje tako kriza vodenja občine, kot tudi nesprejeljivo nizka raven odnosov med občinsko oblastjo in občani, bi sicer šlo sklepati, da je soočenje kandidatov zanimiva tema za komercialno televizijo in radio.
Na naša povpraševanja smo s strani omenjenega media dobili odziv, da naj g. Jurša ne bi želel sodelovati v soočenju, kar je sicer razumljivo glede na dosedanje delo. Nadalje nam je bilo povedano, da če vztrajamo in si želimo soočenje na vsak način, moramo plačati 950 EUR. Ni bilo jasno povedano, ali je to morda honorar za g. Jurša, ali plačilo stroškov za medij, vendar konec koncev ni pomembno.
Nikjer v Evropi se predvolilna soočenja, ki jih organizirajo TV ali radijske postaje, ne plačujejo s strani kandidatov. Vendar po mojem občutku to niso pravi razlogi. Nagajanja in blokade čutim na vsakem koraku. In vidite jih lahko na vsakem koraku, samo poglejte kdo ima velike in kdo majhne plakate in poglejte kdo izdaja dovoljenja za postavitev teh plakatov, g. Hvalec, kandidat na listi Prlekija neodvisno združenje, ki podpira g. Jurša.

2.Vprašanje: Ki de fešta če zmogate na volitvah?

V nedeljo zvečer na dan volitev bomo skupaj s  lotmerškimi razvojnimi partnerji pričakali volilne rezultate. Vsi ste vabljeni, da se nam pridružite, točne lokacijo bomo sporočili zadnje dni pred volitvami na spletni strani www.olgakarba.si in na facebooku.

3.Vprašanje: Vprašanje: Ali je lesing zadolževanje in ali je res, da ima občina preveliko stopnjo zadolženosti!. G. Jurša govori, da to ni tak in da občina ni prezadolžena!
Prosim utemeljitev???
Hvala


Govoriti ni težko, plačevati obveznosti je mnogo težje, in občina Ljutomer ima zelo mnogo obveznosti. Po uradnih podatkih bi naj bila Občina Ljutomer zadolžena v višini 2,3 mio EUR kar predstavlja cca 193 EUR po prebivalcu (preračunano po št. prebivalcev 11.900 – Statistični podatki konec l. 2008). Osebno se mi že to zdi precejšnja zadolžitev, vendar to je stvar okusa. Razlika med mano in g. Juršem na tej temi pa je, da on zavestno ravna v nasprotju z veljavnimi pravili in ne prikazuje vse zadolžitve v zgornjem izračunu, saj od 25. 10. 2005 se finančni najemi (lizing) štejejo v dovoljeni obseg zadolževanja občine (četrti odstavek 17. člena ZFO-1). V dovoljeni obseg zadolževanja občine se štejejo najeta posojila, finančni najemi, blagovni krediti in druge oblike pogodbenih razmerij, ki pomenijo zadolžitev in katerih posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna
Namreč občina plačuje za Športno rekreacijski center cca 36.000,00 EUR mesečno in to mora početi za celotno obdobje najema 15 let.

Torej  36.000 x 180 mes = 6.480.000 EUR
6.480.000 EUR + 2.300.000 EUR  / 11.900 preb. =  cca 783 EUR/prebivalca

Zame je vsaka obveznost, ki sem jo dolžna plačevati, dolg. In če imam dolg, potem sem zadolžena. Zato vztrajam, da je prava zadolžitev občine mnogo večja od neresničnega podatka, ki ga navaja g. Jurša. In pri takih zadevah si ni dobro samemu sebi lagati.

4.Vprašanje: Vprašanje: Ali ste za združljivost županske in poslanske funkcije???? Vem, kaka so bila stališča pred 4 imi leti????

Moja zaveza je, da bom profesionalna županja in, da se do konca opravljenega mandata ne bom potegovala za poslansko funkcijo. Sedenje na dveh stolih se me ne zdi pošteno in resno do volivcev, saj eno delo vsekakor trpi.

5.Vprašanje: Spoštovani!

Imam dve vprašanji:
- Ali in kako boste uvajali širokopasovni dostop do interneta v občini, še posebej me zanima za krajevno skupnost Mala nedelja;


Dostop do širokopasovnega interneta že dolgo ni zanesenjška potreba tehnoloških navdušencev. Prav tako ni luksuz ali posebnost, ampak del temeljne infrastrukture sodobnega življenjskega okolja. To dejstvo je prepoznano tudi v Nacionalnem strateškem okvirju Slovenije 2007–2013 in Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju OP RR), ki je skupni programski dokument Slovenije in EU.
Rešitev bom poiskala po dveh tirih, in sicr v intenzivnih razgovorih z zainteresiranimi ponudniki, ki imajo komercialni interes, in v primeru Male Nedelje bi moral biti podan, saj po podatkih Ministrstva za gospodarstvokomercialnega interesa ni zgolj v naseljih Mota,  Nunska graba, Plešivica, Presika in Šalinci.
Seveda pa tam kjer ni komercialnega interesa nastopi vloga občine, da pripravi potrebno dokumentacijo in se prijavi na razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Z dnem 9.7.2010 je bil objavljen 2. razpis na podlagi katerega je možno pridobiti 85 % upravičenih stroškov. Med upravičenimi stroški so: stroški priprave zasnove operacije (izdelava projekta in pridobitev potrebnih soglasij) in dokumentacije operacije za gradnjo in izvedbo del, stroški pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, stroški gradbenih del, stroški opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo operacije, stroški izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do končnih uporabnikov, stroški nadzora nad gradnjo omrežja, ki jo izvede pooblaščeni nadzornik, stroški vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav, stroški opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo in stroški aktivne opreme.
Roki za oddajo prijave so trije, in sicer 14. 10. 2010, 13. 1. 2011, 14. 4. 2011, predvidena skupna višina sredstev pa je nekaj več kot 37 milijonov EUR. Na tej točki se zahteva strokovnost in odzivnost občine, da pripravi ustrezne podlage za pridobivanje financiranja iz tega naslova. In to bomo storili.

V širšem kontekstu pa lahko dodam, da se bom zavzemala za enakomeren in skladen razvoj vseh KS tudi  na področju zagotavljanja enakih možnosti pri dostopu do elektronskih komunikacij  saj se zavedam, da s tem občina pridobi in sicer:
  1. višji življenjski standard občanov (zagotavljanje enakih možnosti in dostopnost vseh prebivalcev v občini do informacij in storitev, ki jih zagotavljajo sodobne elektronske komunikacije);
  2. povečanje priseljevanja v občino (dodatna sredstva iz naslova dohodnine zaposlenih = 30 % od dohodnine zaposlenega);
  3. povečanje BDP v občini (izboljšanje kvalitete življenja in boljša dostopnost do informacij, hitrejši gospodarski in turistični razvoj, pomeni učinkovitejšo izrabo telekomukacijskih povezav, kar bo imelo tudi pozitiven vpliv na razvoj občine);
  4. prihranek časa, manjšo porabo goriv zaradi dostopa do informacij od doma, nižje stroške za opravljene telefonske klice in …. ;
  5. manjše obremenjevanje cest (v povprečju je strošek letnega vzdrževanja 1 km ceste okrog 1.730 EUR – bomo prihranili stroške za popravilo cest);
  6. dostop do digitalne televizije, ki omogoča prenose slik visoke tehnologije, kar se kaže v kvaliteti slike pa tudi pri izboru števila programov in programskih shem;
  7. razvoj podjetništva z visoko dodano vrednostjo tudi v manj razvitih območjih občine itd.
- Ali boste izvedli akcijo nabav malih čistilnih naprav s sofinanciranjem ( EU, občina ), na področjih, kjer ne pride v poštev kanalizacija?
Lepo pozdravljeni!


To je odločitev, ki bo temeljila na oceni stroškov in koristi. Opravili bomo primerjavo stroškov potrebnih za izgradnjo kanalizacijskega omrežja ter priključitev oddaljenih naselij na obstoječo čistilno napravo v Ljutomeru, in stroškov povezanih z izgradnjo malih čistilnih naprav. Pri tem bodo upoštevani vsi vidiki, tako nabavna vrednost kakor tudi strošek upravljanja le teh in možnost sofinanciranja izgradnje iz sredstev EU. Odločili se bomo za ekonomsko najustreznejšo varianto.

6.Vprašanje: Ali podpirate sprejem družinskega zakonika?

Podpiram predloge, ki gredo v smer ideji, da se celovito ureja celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepi vpliv države na odnose znotraj družine. V predlogu novega družinskega zakonika se po navedbah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kaže v večji možnosti za intervencijo v te odnose, kadar bo to potrebno zaradi varstva koristi otrok. Prav tako se strinjam s predlagano uvedbo sistema obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem sporov med starši, kar zadeva razmerja do skupnih otrok.
Vsekakor pa je predlog družinskega zakonika kompleksna materija, ki jo je potrebno ustrezno izboljšati. Na tem področju nisem strokovnjak, da bi lahko ponudila konkretne predloge. Prav tako nisem poslanka Državnega zbora RS, ki bi imela moč predlagati amandmaje, s katerimi bi bilo moč poseči v vsebino zakona. To je seveda odgovornost poslancev, je pa seveda mnogo lažje biti zgolj proti, kot najti uspešne rešitve. Da tematika polarizira pa kaže tudi dejstvo, da je zakon predlagal minister iz vrst stranke DeSUS dr. Svetlik, poslanec iz vrst stranke DeSUS g. Jurša, sicer neodvisni kandidat za župana Ljutomera, pa je proti predlogu.

7.Vprašanje: 7kaj mislite narediti glede dveh velikih gramoznic babinci in krapje,zakaj se koplje čez 70 m globoko in še več ,rudarsko rento od prodanega gramoza dobi občina,krajani sp krapja pa se vozimo po šodrasti cesti ,

Rudarsko dovoljenje za izkop mineralne surovine za gramoznico Babinci  dopušča izkop do globine 30 m. Globlji izkop bi bil nezakonit in bi ga bilo potrebno ustrezno preganjati. Sama nisem seznanjena z dejstvi, ker se o tovrstnih podrobnostih javno ne poroča. Vendar kot županja bom zatevala pojasnila in ukrepala skladno s pooblastili, da zagotovim zakonito stanje.
Gramoznica v Krapju leži v območju Natura 2000-pSCi Mura in SPA Mura, tako da gramoznice po končani eksploataciji gramoza ni možno uporabljati za kakršno koli gospodarsko dejavnost.
Po končanem izkoriščanju mineralnih surovin iz gramoznic tako Krapje kakor Babinci pa je potrebno izvesti sanacijski načrt, v skladu s katerim se bodo uredile brežine in dno gramoznic, obrobje gramoznic pa bi bilo moč zasaditi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
Gramoznica Babinci je izven tega območja, tako da bi jo bilo po končanem pridobivanju gramoza  možno urediti v turistično rekreacijski center, v primeru da bi se izvedba le tega predvidela pri pripravi občinskega prostorskega načrta občine Ljutomer in OPPN za območje gramoznice.
Glede rudarske rente pa velja, da se le-ta nanaša samo na gramoznico v Babincih, in to v razmerju 30 : 70 (Babinci - občina Ljutomer), kar naj bi za naselje Babinci pomenilo 125.000 EUR prihodkov iz tega naslova. Točnih podatkov o višini rudarske rente za gramoznico Krapje nimam, smatram pa da bi moralo podjetje Segrap plačevati rudarsko rento od količin izkopanega gramoza, torej če je povečevalo globine izkopov in količine izkopane mineralne surovine tudi za povečani obseg količin tako za gramoznico v Krapju, kot tudi za gramoznico v Babincih. Le ta bi morala biti uporabljena tudi za izgradnjo javne komunalne infrastrukture v obeh naseljih, torej bi se morala ponovno vračati v naselji Krapje in Babinci.

8.Vprašanje: KAKO BOSTE OŽIVELI GLAVNI TRG?
LJUDJE SO SE OD NEKDAJ SHAJALI NA GLAVNEM TRGU,KI JE ENKRATNO
BIL NEKOČ ARHITEKTONSKO NAČRTOVAN-SEDAJ PA POSTAJA MRTVO MESTO!
NAJMANJ 120 DELOVNIH MEST JE UGROŽENIH!
ZA VSAJ MALO TRUDA/ZAPORNICE/VAS BO VELIKO VOLIVCEV PODPRLO PRI
VAŠI KANDITATURI.
ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA!f


Strinjam se z ugotovitvijo. Pretvoriti zeleno živahno mestno jedro z zgodovinsko vrednostjo v kamneno spominsko ploščo s priposom “narejeno v času županovanja Franca Jurša” je svojevrsten krovni dosežek. Zato si bom zelo prizadevala rešiti, kar se rešiti da.
Zapornica gre takoj vstran! Potrebno pa je vnesti vsebine in jih vpeljati na način, ki bo vzdržen in privlačen tako za izvajalce, kot obiskovalce in stanovalce. Prizadevala si bom, da se domačim organiziratorjem prireditev ne bo zaračunavalo koriščenje javne površine, da se bo izposodil občinski šotor proti plačilu realnega zneska kavcije, da se bo odvijalo čim več prireditev z našimi občani, ki se prostovoljno udejstvujejo na različnih področjih, da bodo ta znanja prenesli na mlajše rodove in, da se bomo lahko skupaj poveselili.

9.Vprašanje: če je recesija naj bo tudi za svetnike in župana zakaj se nebi odpovedali sejninam župan in občinski svetniki in svet krajevne skupnosti ,kaj mislite narediti glede zaposlovanja mladih,kolesarska steza krapje ljutomer zaradi kamionov in peska ki leti z njih se teško pelješ s kolesom v ljutomer

Župan nima pravice do sejnine. Člani občinskega sveta in člani KS, ki so izvoljeni na te funkcije, pa sami odločajo o tem, ali se bodo odpovedali sejninam ali ne.
Kot županja bom povezovala in spodbujala pobude gospodarstvenikov ter kazala na razvojne možnosti in priložnosti v naši občini. Posebej bomo podpirali programe, ki bodo temeljili na sodelovanju med znanostjo in gospodarstvom. Rezultat takšnega sodelovanja predstavljajo možnosti za hitrejši in uspešnejši razvoj gospodarstva, nova delovna mesta, konkurenčno prednost in dvig življenjske ravni v vsej občini.
Zavedati se je potrebno, da se podjetja ustavijo v  občini, kjer se je občina pravočasno in ustrezno odzvala na potrebe časa. Zavzela se bom za cenejše in hitre rešitve in zadostno ponudbo komunalno opremljene industrijske cone (tripartitne startup pogodbe - priprava ugodnih pogojev za nakupe komunalno opremljenih zemljišč, ki bodo izdatno sofinancirani s strani državnega proračuna in sredstev EU), finančne spodbude (prodaja zemljišč po ugodnih pogojih, naložbe v malo gospodarstvo, ugodni krediti, garancijske sheme, štipendije, obročno plačevanje komunalnega prispevka).
Glede tovornjakov in peska bomo poskušali poiskati rešitve z družbo Segrap, saj sem prepričana, da se za dobro in varnost občanov splača tudi njim maksimalno potruditi.

10.Vprašanje: Ste za to ka se v hoteli naredi soočenje vseh kandidatof? Gda pa ob keri vuri?

Tistim, ki si ne upajo soočiti argumente, po domače rečemo strahopetci. Jaz med te ne sodim. Absolutno sem za soočenje. Z veseljem se prilagodim predlaganim terminom, zgolj prosim upoštevate moje že objavljene termine za obisk občanov v krajevnih skupnostih, ki jih izvajam v celotnem času kampanje, saj se želim srečati z čim več krajani.

11.Vprašanje: Ste razmišljali o tem, da bi mlade družine, ki prvič rešujejo svojo stanovanjsko problematiko, oprostili plačila komunalnega prispevka za nameravano gradnjo?

Ogromno razmišljam o tem, kako pomagati mladim družinam. Način, ki ga predlagate, žal upoštevajoč veljavno zakonodajo ni možen, saj zakon ne dopušča oprostitev za stanovanjske gradnje. Možna so znižanja oz. oprostitve za nestanovanjske objekte, ampak tudi v tem primeru mora občina nadomestiti ta sredstva iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.
Pomoč mladim družinam, ki rešujejo svojo stanovanjsko problematiko vidim med drugim v dveh temeljnih ukrepih:
  1. POMOČI STARŠEM z denarnim prispevkom ob rojstvu otrok in sodelovanje pri projektih drugih institucij, ki skrbijo za ustvarjanje prijaznih pogojev za družine (npr. Hrčkova knjižica-prispevek pošte);
  2. ZNIŽANJE PLAČILA VRTCA ZA EN PLAČILNI RAZRED.
12.Vprašanje: Zanima me, kdaj bo izgrajeno zunanje igrišče za košarko pri novi telovadnici. Poleg tega pa me zanima, če mi lahko kateri od kandidatov garantira, da bo v primeru izvolitve postavil na zunanjih igriščih reflektore oz. razsvetljavo, da bo se lahko na igriščih igralo tudi zvečer.

Razsvetljava na zunanjih igriščih je zanemarljiva cena za podporo športa in rekreacije v Ljutomeru. Za to se bom nedvomno zavzela.
Drugače pa igrišče ni izgrajeno, ker je projekt izgradnje telovadnice dober primer slabe presoje in neuspešnega projektnega vodenja. Namreč zunanje igrišče pri novi telovadnici je del projekta Športni park Ljutomer, ki je na razpisu za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo ESRR II v letu 2008 prejel sofinanciranje iz naslova evropskih strukturnih sredstev. Zaradi slabe presoje pri načrtovanju in izvedbi investicije, ki je zadolžila občino za 6.4 mio EUR (36.000 EUR mesečno za obdobje 15 let), je le-ta ostala nezaključena, saj, kot sami ugotavljate, zunanja športna igrišča niso izgrajena. Občina je s tem prekoračila rok za zaključek projekta in ji v skrajnem primeru zato grozi povračilo prejetih sredstev v višini nekaj čez 600.000 EUR, razen, če seveda minister Gjerkeš (DeSUS) iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ne naredi izjemo in dodatno podaljša rok, kar se sicer še ni zgodilo. Baje je občina za to že dvakrat zaprosila, vendar se je minister držal pravil in ni ustregel.

13.Vprašanje: Kaj bo bodoči župan/županja naredil, da bo v Ljutomeru več parcel za individualno gradnjo in zakaj se Ljutomer ne širi preko želežniške proge (v pasu mala železniška postaja- cesta za Stročjo vas).

V Ljutomeru občutno primanjkujejo parcele za individualno gradnjo saj jih praktično sploh ni. S pridobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč bi bila možna širitev naselja tudi na najboljša kmetijska zemljišča (tako opredeljena je tudi lokacija, ki jo predlagate), to je normalno, vendar je širitev preko železnice vprašljiva zaradi krajinskega pogleda, števila nezazidanih stavbnih zemljišč v samem mestu in možnosti širitve individualne gradnje v ostalih delih naselja (Razlagova proti Cezanjevcem, Kamenščak - Jurševka, med Ljutomerom in Stročjo vasjo, med Ljutomerom in Cvenom).
Predvidene rešitve individualne gradnje bomo opredelili v novem občinskem prostorskem načrtu in z arhitekturnim načrtom razvoja Ljutomera, potem pa takoj pristopiti k komunalnemu urejanju.

14.Vprašanje: V vašem letaku je zaslediti besedo dostopna.
V času ko ste bili direktorica ljutomerske občinske uprave niste sloveli po dostopnosti do občanov, ter zaposlenih na občinski upravi. Ali ste to vrlino pridobili kot direktorica občinske uprave Puconci, oziroma menite, da boste lahko dostopna šele v vlogi županje.


Direktor občinske uprave je neke vrste manager v javnem sektorju, ki ni pristojen za določanje vsebinskih usmeritev, ampak za strokovno izvedbo politike, ki jo predlaga župan in potdi občinski svet. V svojem delu sem se tega vedno dosledno držala in skrbela za to, da so bile usmeritve občinskega sveta in župana izpeljane v skladu z navodili in da je občinska uprava delovala učinkovito in maksimalno storilno do občanov.
Županja ima povsem drugo vlogo in dostopnost je njena osrednja sestavina. V času volilne kampanje poskušam obiskati čim več občanov, se soočiti z idejami in argumenti, slišati razmišljanja, ideje in stiske ljudi. Mislim, da dejanja kažejo, da sem dostopna tudi brez županske vloge, sicer pa se o tem lahko sami prepričate na srečanjih s krajani po krajevnih skupnostih. Koledar dogodkov je objavljen na moji spletni strani www.olgakarba.si. Vabljeni k obisku!

15.Vprašanje: Mladim parcele za 1 EURO... predlagana lokacija nadaljevanje soboške ulice v smeri proti cvenu. kljub temu da so to državne njive, na katerih ni ravno dosti pridelka, razen razvožene gnojšnice! Je to izvedljiva opcija?

Odgovorjeno pod št. 11

16.Vprašanje: prosim za odgovor na vprašanje .kakšen človek je z vami na TI.

Takšen človek, s katerim se v celoti vzajemno spoštujeva, in oba pristajava na zelo osebno raven komunikacije. Za razliko od tikanja, vikanje pogosto ne pomeni brezpogojnoega spoštovanja človeka in njegovega dela, kar je pogosto moč opaziti v javnem življenju, na primer med županskimi volitvami.

 
17.Vprašanje: Kot vemo nekatere občine (npr. M. Sobota, Velika Polana), pripravljajo prireditve z koncerti in ti so brezplačni za obiskovalce, ker jih sofinancira občina. Ali je možno tudi kaj takega v Ljutomeru,da bi se ljudje lahko družili in zabavali? Bi vi poskrbeli tudi za to?

Občina Ljutomer potrebuje dologoročno strateško usmeritev, ki prinaša celotnem okolju koristi, delovna mesta in večjo blaginjo. Mesta, ki jih naštevate, so to ugotovila in načrtno vlagajo v projekte, ki to omogočajo. Namen osrednje prireditvene lokacije, v kombinaciji z aktivnostmi za oživitev mestnega jedra, ni zgolj prijetna zabava za občane, ampak tudi ustvarjanje prihodkov iz naslova turizma. Zato si mora občina organizirati prireditveni prostor na katerem se bo lahko nemoteno izvajalo čim več prireditev, na katerih se bo čim več občanov družilo in veselilo. Prizadevala si bom, da bom organizatorjem pomagala pri organizaciji in izvedbi prireditev, da občani ne bodo plačevali vstopnine, domačim organizatorjem pa se ne bo zaračunavalo koriščenja javne površine.

18.Vprašanje: Kaj boste storili na področju prizadevanj za izgradnjo novega vrtca v Ljutomeru oz. za povečanje obstoječega, ker kapacitete so premajhne. KOnkretnejše vprašanje: ali bo v vašem mandatu izgrajen nov vrtec?

Prizadevala si bom, da se gradnja bloka, ki je predviden ob vrtcu zaustavi in se na lokaciji obstoječega vrtca in predvidenega bloka postavi energetsko varčen vrtec za katerega bomo poskušali pridobiti evropska sredstva, če to ne pa vsaj prizidek v skladu s potrebami okolja in zahtevami stroke.

Olga Karba


Več v Politika