Koliko lahko prihranimo za ogrevanje?

Dajatve pri kurilnem olju se bodo občutneje povečale

Prlekija-on.net, četrtek, 7. oktober 2010 ob 13:41
Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli za ogrevanje na kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v povprečju starejši od 15 let?  V kar nekaj občinah, kjer so že opravili analize in preglede ob pripravi lokalnih energetskih konceptov, so ugotovili, da so ravno starejši kotli eden izmed glavnih razlogov za visoko porabo energije gospodinjstev.

To pa je hkrati tudi priložnost,  za doseganje velikih  prihrankov energije kot tudi denarja, ob hkratnem izboljšanju kakovosti zraka.

Do izgradnje plinovodnega omrežja za zemeljski plin so se investitorji največkrat odločali za sistem ogrevanja na osnovi kurilnega olja. Pri takratnih gradnjah so bile fasade in strehe slabo ali nič izolirane, prevladovala je vgradnja manj kakovostnih in tehnično zastarelih lesenih oken. Danes lastniki pazljivo razmišljajo tako o toplotni izolaciji gradbene konstrukcije, s katero lahko privarčujemo z energijo, kakor tudi o drugih oblikah ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje s škodljivimi izpusti, so cenovno ugodnejše in energetsko varčne. Tudi država se je odločila, da bo podprla ta prizadevanja in poskrbela za subvencioniranje ali kreditiranje naložb tistih  občanov, ki se odločajo za ukrepe,  s katerimi bodo varčevali energijo.

Med prehodi na ekonomične in  okoljsko ustreznejše energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za  uporabnike, ki se odločajo za novogradnjo ali prenovo, predvsem na tistih območjih, ki že imajo razvejano plinovodno omrežje.

Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odločajo pri novogradnjah ali prenovah svojih stavb za prehod na zemeljski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov z ugodno obrestno mero, do brezplačne izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezplačne demontaže z odvozom starih ogrevalnih peči in celo brezplačen obisk strokovnjaka.

Prof. dr. Vincenc Butala iz Fakultete za strojništvo je preračunal, kakšni bi bili učinki, če bi vsaj 30 odstotkov od 160.000 kotlov na kurilno olje, kolikor naj bi jih po nekaterih ocenah imeli v Sloveniji, zamenjali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starejših kotlov na kurilno olje z novimi kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin  bi se poraba energije pri posameznemu odjemalcu zmanjšala za 30  odstotkov,  emisije CO2 pa bi se znižale za 94 ton na leto. Po novih predpisih na področju učinkovite rabe energije se pri uporabi plinastih goriv lahko vgrajuje le kondenzacijske kurilne naprave in napredne plinske tehnologije alternativnih sistemov z visokim energetskim izkoristkom.

Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov1 nižje cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj 30 odstotkov ali več denarja za ogrevanje. Na ta način se vložena sredstva povrnejo dokaj hitro (v  nekaj letih), po tem obdobju pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko nižjimi stroški.

Prehod na zemeljski plin pa je še toliko bolj upravičen,  ker  v prihodnosti ni mogoče napovedati natančne cene kurilnega olja, lahko pa se predvidi smer njenega gibanja. Država je v več dokumentih napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem olju postopoma dvigovale in do leta 2020 se bo cena kurilnega olja izenačila s ceno pogonskega dieselskega goriva na bencinskih črpalkah. Po trenutnih cenah to pomeni podražitev kurilnega olja za 56 odstotkov oziroma 0,42 Evro/l. Razlog za tako politiko je v dejstvu, da  kurilno olje zelo onesnažuje okolje. Država želi na tak način zmanjšati njegovo porabo. Zato z odlašanjem odločitve o vgradnji bolj ekonomičnega sistema ogrevanja ne tratimo le časa in energije temveč tudi svoj denar.

Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja  za distribucijo zemeljskega plina  postavlja zemeljski plin za naslednika lesa, premoga in nafte ter predhodnika vodika. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) 45 odstotkov prebivalstva Slovenije živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnažen s prašnimi delci. V Sloveniji je na leto kar 1.700 prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci. Poleg tega imajo prašni delci še vrsto drugih negativni učinkov. Pri uporabi zemeljskega plina pa prašni delci ne nastajo, zato je zemeljski plin tako tudi v Sloveniji najprimernejši energent za oskrbo v urbanih območjih. Država in občine bi si zato morale prizadevati za čim večji priklop odjemalcev na plinovodno omrežje. To bi vplivalo na boljšo kakovost zraka v lokalnih skupnostih  in s tem na izboljšanje bivalnih pogojevin posledično na zdravje prebivalstva.

Ob  prenavljanju, obnovi, novogradnji, odločanju o zamenjavi grelnega kotla si uporabne informacije o značilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www.zemeljski–plin.si.

1 Podatki se nanašajo na povprečje od leta 2005 do danes na območju Mestne občine Ljubljana. Podobna razmerja veljajo tudi drugod po Sloveniji.

PR članek



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Slovenija