Na praznik Sv. Treh Kraljev je v romarski podružnični cerkvi Sv. Treh Kraljev, ki sodi v župnijo Sv. Benedikta v Benediktu, in jo imenujejo Slovenjegoriška katedrala, bila darovana pozna žegnanjska maša, katere se je udeležilo veliko domačinov in romarjev. Mašo je, ob somaševanju domačega župnika Marjana Role in upokojenega župnika Ivana Zajnkoviča, daroval duhovnik, jezuit p. Marjan Kokalj. Mašno slavje je z igranjem na orgle organistke Majde Fras Lea, obogatil pevski zbor župnije Sv. Benedikta.

Med daritvijo maše je p. Marjan Kokalj blagoslovil vodo, sol in kredo, s katero je diakonski pripravnik Vlado Orgolič na cerkvena vrata napisal monogram: 20 G + M + B 19. Vodo vsako leto v cerkev, iz 36 metrov globokega Žižkovega studenca pri Sv. Treh Kraljih, postavijo člani Turistično - Glasbenega društva Klapovühi, ki jo po maši, kot blagoslovljeno vodo, točijo v lične etikirane plastenke, katere verniki odnašajo na svoje domove, kjer z njo po starih običajih pokropijo svoj dom, posest in živino. Plastenke vsako leto opremijo s podatki o izviru vode in s starim ljudskim rekom. Tokrat se je glasil: »Če na Tri Kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska, volk pa piska«. Kot je povedal glavni organizator delitve blagoslovljene vode Ivan Merčnik, denar zbran s prostovoljnimi prispevki, porabijo za kritje stroškov plastenk in nalepk, ter za cerkvene potrebe. Po maši so bili vsi udeleženci sv. maše deležni kuhanega župnijskega vina in čaja.

Kristjani sicer obeležujejo praznik Gospodovega razglašenja, imenovan tudi praznik svetih treh kraljev, s katerim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. V teh dneh domove obiskujejo koledniki, ki nad hiše kličejo blagoslov. Praznik svetih treh kraljev je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, ki so ga kristjani obeležili z božičem, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil odrešenik, ki je bil obljubljen. Pri tem je učenjake vodila zvezda. Na ta dan je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev, Gašper, Miha in Boltežar, z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 19.

Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Tudi za ta praznik je moč zaslediti značilno kulinariko. V Sloveniji je vse od božiča do svetih treh kraljev po stari tradiciji na mizi ostal božični kruh. Ponekod, med drugim v Španiji, pa na ta dan postrežejo kolač svetih treh kraljev, ki je v obliki venca, iz sladkega vzhajanega testa in kandiranega sadja. V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji. Praznik svetih treh kraljev so sicer uvedli v 4. stoletju.

Foto: Ludvik Kramberger