Ne zgodi se pogosto, da bi kakšna eksotična žival, ki je mimogrede še zelo ogrožena tudi na svojem teritoriju, daleč od domovine, na svet spravila naraščaj. A se tudi dogaja, in tako sta dvogrbi kameli, mama Radža in oče Sultan, v živalskem vrtu Sikalu ZOO v Boračevi, dober streljaj iz Radencev, na svet spravila čudovito majhno Ramo. Na svet je privekala prav na praznik zaljubljenih - Valentinovo, kar je še dodatna potrditev velike ljubezni do živali v tem živalskem vrtu. Nekakšen sodobni Noe, gospodar živalskega vrta Sikalu ZOO, Todor Mitev - Tomi, ki zase in svojo družino vedno poudarja, da imajo raje živali kot vse ostalo na svetu, je dejansko ponosen na novo pridobitev v svojem "hlevčku". Ponosen je, ko iz ljubezni pride nekaj edinstvenega, saj je "na dan zaljubljencev prišla na svet zelo redka ogrožena vrsta živali dvogrba kamela. Sultan in Radža sta dobila deklico, ki smo ji dali ime Rama. Ponosen sem, da sem na Valentinovo bolj malo (praktično nič) spal, a se je izplačalo biti zraven ob prihodu novega življenja na ta naš svet, ki ga delimo z drugimi bitji", nam je povedal bradati Tomi, ki je obljubil, da bo simpatični mladiček kamele (deklica na sliki je stara štiri ure op.p.) na ogled v mesecu marcu, saj sedaj, skupaj s staršema potrebuje mir.

Zaščitene živali, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst

Mitev nam je tudi povedal, da so dvogrbe kamele (Camelus Bactrianus) prava redkost in je zato še večji čudež, da je Radža povrgla mladička-samičko. "Gre za zaščitene živali, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst. Dvogrbe kamele izvirajo iz Azije, in puščava Gobi (Mongolija in Kitajska op.p.) je na svetu še njihovo zadnje zatočišče za edine avtohtone kamele, ki tam še živijo v divjini. Število divjih avtohtonih kamel na svetu je samo še ena večja čreda, ki šteje 60 primerkov. So kamele, ki dobro prenašajo mraz, saj v njihovem okolju pade temperatura tudi pod minus 40 stopinj celzija. Mongoli so jih udomačene uporabljali za prenos oz. transport. Gre za izredno velike in vzdržljive živali. Odrasle tehtajo tudi do 1200 kg. Pri nas imamo par Sultana in Radžo, ki sta torej dobila samičko. Z marcem mesecem, ko odpiramo vrata v SikaluZoo živalski vrt, jo bodo še zraven mladičev opic, kengurujev, afriških zebujev, kozic, ovčk, lam in ostalih živali obiskovalci že lahko videli. Smo ponosni, da imamo tako redkost. Ker imamo veliko mladičkov zgleda, da pomlad prehiteva tudi pri nas. Juhuhuhu!" veselo razlaga Tomi Mitev, ki je tudi ponosen s svojimi tremi mladiči - otroci po katerih je poimenoval svoj živalski vrt: "To so začetnice imen mojih treh otrok: Si - Sinaj, Ka - Kalina, Lu - Luna", še pristavi naš gostitelj Tomi.

Sikalu ZOO Boračeva pri Radencih

Kot še pravi naš sogovornik Tomi, je namen njihovega živalskega vrta ohranitev, skrb in gojitev živali ter vzgoja in izobraževanje ljudi, ki so ali še bodo postali ljubitelji živali. "Zato so naši obiskovalci predvsem otroci, katerim želimo približati naravo in živali. K nam pa prihajajo tudi ljudje, ki potrebujejo nasvet kako najti stik in zaupanje med živaljo in človekom. Današnji človek izgublja stik z naravo in posledično s tem stik s samim seboj. Na posestvu se otroci učijo kako ravnati z živalmi, kakšen prostor potrebuje žival za lepo življenje (zrak, svetloba, zdrava hrana,...), da žival potrebuje tudi ljubezen, zaupanje, spoštljiv odnos... Ko otrok izkusi naravo z vsemi čutili, vzpostavi pozitiven odnos do nje. Kar doživimo kot majhni otroci, ostane v našem spominu vse življenje; najsi gre za zvoke, vonje ali podobe. Današnji malčki veliko bolje poznajo melodije na mobilnih telefonih kot petje ptic ali izmišljene podobe, ki niso resnične kot pa resnična bitja, ki živijo z nami. Da bi jim približali naravo, ponujamo izkustveno učenje za posameznike, kot za skupine iz vrtcev in šol", nam je razložil lastnik Sikau ZOO, kjer je na stotine različnih (okoli 60 vrst) živali.

Kakšna je zgodovina in značilnosti kamel?

Celotna paleta fosilov kaže na to da so kamele, ki so bile takrat manjše živele na področju Severne Amerike že pred 30 milijoni let. Do zgodnjega plaistocena (2 milijona let nazaj) so se razvile v današnjo podobo, kot je danes dvogrba kamela. Vse ostale populacije v Ameriki so izumrle pred približno 8000 leti. Obstaja nekaj dokazov, da ima dvogrba kamela štiri podvrste. V divjini živijo samo še v puščavi Gobi. Med seboj se razlikujejo po genetskem zapisu in vedenju. Udomačili so jih vsaj pred 4500 leti. Dvogrbe kamele so bile v letu 2007 (projekt EDGE) uvrščene kot ene izmed 10. kontaktnih vrst, ki so evolucijsko globalno ogrožene. Živijo v Mongoliji in na Kitajskem, tam jim domačini pravijo puščavske ladje. Divja dvogrba kamela je uvrščena kot ogrožena vrsta (IUCN 1996), USFWS. Telo kamele je dolgo tudi do tri in več metrov, odrasla kamela meri v višino do 230 cm, telo je pokrito z dlako, ki je lahko rjave do peščeno svetle barve. V zimskih mesecih pokriva telo dolga tudi do 25 cm in več gosta dlaka, ki poleti zelo hitro odpade v dolgih kosih. Rep je dolg do 50 cm, in je na koncu odlakan. Doseže težo 800-1000 kg. Na hrbtu ima dve grbi, ki sta sestavljeni iz maščobe, in ne iz vode kot je bilo včasih mišljeno. Obraz je dolg in nekoliko trikotne oblike, ustnice pa izgledajo kot nasmejane. Imajo dolge trepalnice in nosnice, katere se lahko zatesnijo v primeru ko veter raznaša prah oziroma pesek. Oči se tudi prekomerno solzijo, da se lažje izloča pesek oz. prah iz očesnih vek. Na nogah imajo dva široka nedeljena podplata, ki odlično služita za prilagoditev hoje po pesku. Na prsih in nogah imajo tudi otrdele žulje, ki jim služijo kot ščit, ko ležijo na vročem pesku.

Samice kamele so spolno zrele pri 3-4 letih, samci pa pri 5-6 letih. Sezona parjenja je v mesecih marec in april. Brejost traja 12-14 mesecev, potem skotijo od 1 ali 2 (zelo redko) mladiča. Odstavljeni so pri starosti od 1-2 let. Njihova življenjska doba je do 40 let. Živijo v skupinah od 6-30 žensk z mladiči, ki jih vodi odrasel samec ali samica. So zelo prilagodljive na hitro nihanje različnih temperaturnih sprememb. Zelo dolgo lahko zdržijo brez vode, ko pa jo po dolgem času spet imajo na razpolago jo lahko popijejo tudi do 57 litrov naenkrat. Po nekaterih podatkih tudi do 120 litrov v desetih minutah! Če imajo dosti hrane sta njeni grbi debeli in pokončni, ko viri hrane usahnejo, pa lahko grbi padeta tudi na stran. Ko začne kamela bežati, beži z obema nogama na isti strani podobno kot žirafa. Te živali so neprekosljive pri prenašanju tovora, nesejo celo do 400 kg, do razdalje 47 km in to v puščavi! Vid in vonj sta zelo dobro razvita, saj človeka zavoha na razdaljo 2,5 kilometra. Znajo biti trmaste, lahko ugriznejo ali brcnejo, če so dobro naučene pa so na splošno bolj prijazne od enogrbih kamel (C. Dromedar), ki pa živijo na afriški celini, medtem ko dvogrbe (C. Bactrian) živijo v Aziji. Dobro si je zapomniti črke B in D, če črke položimo vodoravno, dobimo eno ali dvogrbo oznako. Bactria, je kraj med Turkmenijo in Iranom, kjer živijo udomačene kamele.