Šolarji o zasvojenostih

Filip Matko, petek, 5. november 2010 ob 11:57
Stojnica RK

Stojnica RK

Težko je pedagoškim delavcem v šoli razlagati o tem, za kako hude škodljive razvade gre pri prekomernem kajenju, pitju alkohola ali celo uživanju mamil. Ob tem se jim pridružujejo aktivisti Rdečega križa, ki jim je seznanjanje šolarjev s temi razvadami ena izmed preventivnih aktivnosti v vsakoletnih vseobsežnih programih.

Prav v mesecu novembru, ki je mesec boja proti zasvojenostim (alkoholizem, kajenje, uživanje mamil…), se praznuje tudi Martinovo, ki ga v naši državi nekateri predlagajo celo za državni praznik. V svoji nacionalni himni imamo Slovenci kot edini narod na svetu omenjeno vino. In kako naj bodo potem pametni učitelji?

Prav v teh dneh učenke in učenci na osnovnih šolah podpisujejo osebno zaobljubo o tem, da v tem šolskem letu ne bodo kadili. Gre seveda za škodljivo razvado, k tej pa sodi tudi uživanje alkohola. Zaobljubo podpisujejo tudi na Osnovni šoli v Radencih, kjer so v tem mesecu, 4. novembra, sedmošolke in sedmošolci bili seznanjeni o škodljivosti kajenja, 24. novembra pa bodo učenke in učenci osmega razreda spoznali škodljivost alkohola. A prvošolce bo 12. novembra iz Rdečega križa obiskal medvedek Henry. Podobne aktivnosti se bodo nadaljevale tudi  v decembru letos ter januarju, februarju in marcu prihodnje leto.

Znano je, da vsebuje cigaretni dim preko 4.000 kemičnih spojin, vključujoč preko 50 znanih kancerogenih in metaboličnih strupov. Le ti se nalagajo v pljučih, prehajajo v kri ter se po krvnem obtoku prenesejo v ostale dele telesa. Omenjene spojine torej ne okvarijo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa. Večina mladih še ne kadi, a so nekateri izpostavljeni pasivnemu kajenju, torej kajenju drugih. S pasivnim kajenjem namreč vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, a je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni otroci v najnežnejšem otroštvu, ko nimajo nikakršne možnosti, da bi se temu uprli. In tako so potem bolj nagnjeni k razvoju astme ter okužb ušes, nosi in pljuč. Tudi kot šolarji dosegajo v šoli slabše rezultate, predvsem na področju razumevanja in branja. So pa ob tem še drugi slabšalni zunanji znaki kajenja: smrdeč zadah iz ust kadilca; lasje, obleka in koža imajo duh po tobaku. Kadilci tega sami ne zaznajo, za nekadilce pa je to lahko moteče.